K svetilniku

Virginia Woolf: K svetilniku (Delo, Vrhunci stoletja, 2004, original 1927, prevod Rapa Šuklje)

In sem ga prebrala! Roman, klasični, modernistični, woolfovski! Saj ne da bi zdaj zaradi tega postala druga oseba, nadvse posebna bralka, izbranka ali karkoli že, samo prvo etapo osebne akcije Jaz in klasiki sem zaključila in očitno za prvo knjigo izbrala nadvse primerno delo.
To knjigo sem brala povsem drugače kot berem sicer – brala sem jo počasi (in zato je dolgo nisem prebrala haha), v trenutkih polne zavesti (in le redko pred spanjem) in takrat, ko sem si želela potopiti se tja na škotski otok, kjer v veliki aristokratski hiši bivajo Ramsayevi.
Zgodba – lepa, natanačna, čutna, življenjska in ganljiva. In liki, ki se te zares dotaknejo. Njihova razmišljanja, šal gospe Ramsayeve, pa knjige njenega moža, njegova avtoritarnost v odnosu do otrok pa zakonski nežni pobeg med grmičevje. In vsi njuni otroci (osem jih je!), ki v času pred prvo svetovno vojno še ne slutijo nevarnosti in njihovo otroštvo počiva v naravi, med travnimi bilkami, ob obali. Ko James izrezuje stroje iz revije in izgleda, da bo Prue najlepša med deklicami. Že takrat želijo k svetilniku, pa ne grejo. Potem se zgodi vojna, srca nekaterih prenehajo biti in škotski otok se skoraj potopi. Hiša propada, svetilnik ostaja. In potem ga dosežejo. V okrnjeni zasedbi, z obilico spominov in napetosti, a vendar pridejo na cilj. Vmes pa vsa intelektualna druščina, ki se v različnih časovnih obdobjih zateka med Ramsayeve in Lily občuduje zakonca, Bankes gospo, Charles pa nikogar.
Tako všeč mi je jezik v romanu, čudovite so slike pokrajine, pred očmi imam to njihovo ogromno hišo, kot živi muzej si jo predstavljam, v glavi imam izrisano podobo gospe Ramsayeve in zdi se mi, da sem bila v tem tednu branja prav tam – z njimi. Samo k svetilniku nisem šla, ker se bojim valov …
Čudno – nimam najljubše knjige in zelo mi gre na živce vprašanje: ‘Katera pa je tvoja najljubša knjiga?’, a zdaj si želim, da bi mi ga kdo zastavil, ker poznam odgovor. Za zdaj, v tem trenutku … Čarobno!
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. Ejga, ne vem zakaj, ampak redko katero knjigo sem brala tako težko, kot to. Izredno "gosto" pisanje, ki zahteva veliko zbranosti pri branju in ne dopušča površnega branja. Na polici imam še njeno drugo knjigo Gospa Dalloway, vendar bo morala še malo počakati :).

  2. hiša ni aristokratska

  3. […] Ljubek dizajn, nežne barve, ilustracije so polne podrobnosti in nians. Papir je prijeten, vezava kakovostna, format preseneti, besedilo je kratko, a z dovolj spretno izbranim mešanjem podatkov, citatov ter manj znanih kotičkov duše in telesa pisateljice, ki si je leta 1905 zastavila zelo retorično vprašanje: “Do you think I shall ever write really good book?” Moja odgovora sta vsaj dva: Gospa Dalloway in K svetilniku. […]

Dodaj odgovor