Severnica nad Olimpom

Jelka Ovaska: Severnica nad Olimpom (Mladinska knjiga, 2011, 260 str., 22,95 eur)
Po obisku literarnega večera z Jelko Ovaska sem se odločila, da preberem njeno Severnico nad Olimpom. Moja pričakovanja so bila nizka, saj me že avtoričino glasno branje odlomkov iz knjige ni prepričalo. Nisem se motila – moj vtis po branju ni dober.
Gre za roman o ljubezenskem odnosu, ki se splete med dvema upokojencema. Ona je Aino in je Finka. On je Spiros in je Grk. Najdeta se na spletu in po dolgem e-dopisovanju se odločita, da se sestaneta še v živo. In odpotujeta. Izbereta Provanso. Tam se v trenutku zaljubita in potem se dogajanje v romanu povsem ustavi – Aino in Spiros sta sicer vitalna, zdrava in zadovoljna upokojenca, a kaj ko njun odnos ne napreduje. Severnica nad Olimpom je oglaševana kot erotičen roman, kot zgodba, ki podira tabuje in tako naprej in naprej, v knjigi pa je erotike bolj malo – ne gre za pomanjkanje golega seksa (ki ga res ni, ker je Spirosa potrla impotenca, ampak to ni bistveno), temveč za pomanjkanje prave globine med likoma, ki sta izoblikovana precej tipično glede na narod, ki mu pripadata (Spiros pleše in obožuje grško hrano, Aino je obsedena s savno). Prav tako med njima obstaja nadležno in (zame) tako nenaravno občudovanje drug drugega, ki v romanu izpade zelo klišejsko in nepomembno – to, da sta si všeč in jima grejo po glavi same vragolije, bi lahko bilo v knjigi izpovedano tudi drugače kot pa z večkrat uporabljenim vzorcem pogovora ala ‘Obožujem te!’ in ‘Tudi jaz te neskončno obožujem!’. In pika in nič dalje …
Preveč ponavljanja, klišeji, Ainino nenehno (in zato nadležno) teoretiziranje o erotiki in njenih vidikih ter statična zgodba brez vrha (ali je vrh morda prizor, ko želi Spiros na operacijo penisa?) – ni mi všeč.
Kaj pa vam?
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. Se popolnoma strinjam z oceno knjige. Žal.

  2. Ob pretežno, če ne izključno pozitivnih in celo navdušujočih mnenjih o Severnici nad Olimpom,mi je vsaj eno negativno mnenje pravzaprav kar v veliko veselje. Namreč, že ob prvem prebiranju knjige me je obšel občutek, da jo je treba brati v nekem določnem razpoloženju, bil je celo pomislek, ali ni nujna afiniteta, da bi bilo branje ugodno. Šele proti koncu knjige me je prešinilo, da knjiga terja pogled nanjo skozi lastno erotiko. Nekako tako, kot če na železniški postaji gledam dva, ki sta zašla v dolg poljub. Če bi tisti dan bil vstajanje na dve levi nogi in nato še s kupom nevšečnosti, ki bi povozile mojo čustvenost, bi mi zaljubljenca najbrž še dodatno skodrala živčke, s polnimi čustvi pa bi mi bila zagotovo nadvse srčkana in ljubka. Nič drugega ni preostalo kot čez nekaj dni knjigo vzeti še enkrat v rokce in jo brati skozi lastno erotiko. In bilo mi je povsem jasno, tista ali tisti, ki ne premore dovolj erotike, mu knjiga ne bo všeč in ji/mu tudi ne bo razumljiva, čeprav je napisana kar se da preprosto.Čeprav zelo šarmantna, pa se mi zdi zgodba, to je dogajanje, drugotnega pomena. Prvotno, najbolj dragoceno in dobrodošlo je razkrivanje razumevanja in življenja erotike, kakršne pravzaprav sploh ne poznamo. Lepo je povedano, da erotika ni samo telesni ampak tudi, če ne predvsem duhovni proces, predvsem pa, da ni last zgolj mladih in tistih na višku življenske moči, temveč še kako zmore biti prisotna v zrelih in poznih letih življenja. Lepo Finka Aino reče: erotika je zame smisel življenja. V knjigi ni seksa niti za gram, erotike pa je po moje za velikanski šopek zimzelenega cvetja. Kdor v sebi premore vsaj kanček erotičnost naj jo bere, drugim priporočam Agato.

  3. Hvala za dolg zapis in razmišljanje, ki me glede na stil izjemno spominja na pisateljičinega v Severnici nad Olimpom, a si ne bi upala trditi, da se za anonimnostjo skriva sama avtorica romana – in če se, bi bilo razkritje in nadaljevanje debate dobrodošlo.

    Vsekakor zanimiv namig o povezanosti med lastno erotiko in dojemanjem knjige, vseeno pa se mi zdi, da bi bilo reči, da bralec, ki mu Severnica nad Olimpom ni všeč, sam ne premore pravega odnosa do erotike ali slednje sploh nima, pretirano.

    Prej bi upala trditi, da so tudi naša videnja in doživljanja erotike tako raznolika, da jih en sam roman pač ne more zaobjeti. Erotika, kakor je prikazana v Severnici, zame osebno ni taprava – pa ne zato, ker bi bila spletena med upokojencema ali ker ne bi prišlo do spolnega odnosa, temveč zato, ker je sama med likoma nisem prav zares začutila. Kar pa ne pomeni, da je tudi kje drugje ne 🙂

  4. No, to je pa zares velik kompliment zame, namreč moje razmišljanje o knjigi povzdigniti na raven pisateljice, seveda s pridihom dvoma. Se pa strinjam, da erotiko živi, ne doživlja, vsak po svoje. To je poanta mojega zapisa. Vsak pač knjigo, ne samo Severnico, tudi druge podobne, ne pa vse, pač bere s posebnostjo, nočem reči kakovostjo, lastne erotike.Kar ni nič slabega. Le kakšen dolg čas bi bil, če bi bili vsi enako (ne)erotični.brrrrrrrrrrrrrr

  5. Bralnici v poduk:
    nikjer in nikdar v javnosti, torej tudi na internetu, se ne skrivam za izmišljenim imenom, vedno in povsod sem Jelka Ovaska.

  6. Lepo pozdravljeni torej in hvala za zapis 🙂

  7. Draga Bralnica,
    z veseljem ti sporočam, da je Severnica nad Olimpom najbolje prodajan slovenski roman Založbe Mladinska knjiga v letu 2011!
    Malce zasluge za to je tudi tvoje, saj k uspehu vedno doprinesejo vse vrste kritik.
    Želim ti vesele in prijetne božične praznike in veliko bralnih užitkov v letu 2012!
    Jelka Ovaska

  8. Draga gospa Ovaska, iskrene čestitke ob tem dosežku! Najlepša hvala za lepe želje. Tudi jaz vam želim prijetne praznike in veliko lepega v naslednjem letu! 🙂

Dodaj odgovor