POMLADNI DAN

Pomladni dan, prebran ob izteku poletja, ob skorajšnjem pričetku z delom in s skrbmi napolnjeno jesenjo, me je ponovno spomnil, kako odločujočega pomena je hitrost branja. Če knjigo prebereš na mah ali vsaj čim bolj strnjeno ter v enem (no, dveh, morda treh) kosu, jo doživiš intenzivneje, bližje in globlje.

Jaz sem branje Pomladnega dne nehote razvlekla (pa saj se mi to dogaja s skoraj vsako tretjo knjigo), vmes sem celo nenačrtovano hodila med tolminskimi hribi, ki jih Kosmač opisuje z zanosom in s ponosom, mene pa je ta pokrajina spominjala na vlažno Škotsko, še veter je bil tako močan, da bi me lahko zlahka odnesel vse do morja … Bralni vtis je zato razvlečen in težje opisljiv.

Nekako otožna sem bila ob Kosmačevih spominih na otroštvo in mladost, na vojno, Kadetko in orožje, še njegove njive so melanholične, skrivnostne, a vendar večne … O sebi kot pisatelju dvomi, starše tiho občuduje, naravo vidno spoštuje, življenje pa živi po svoje. Zdi se mi, da so to tiste glavne reči, ki jih lahko Pomladni dan, sicer izdan leta 1953, še vedno ponudi, če jih le znaš vzeti, premisliti in začutiti.

Naj kaj dobrega od knjige odnesejo tudi letošnji maturantje, ki se bodo z romanom srečevali ob pisanju eseja.

P. S. Knjiga je kot maturitetno čtivo predvidena tudi v letu 2018.

Ciril Kosmač: POMLADNI DAN (Mladinska knjiga, 2012, 239 str.)

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. Pravkar sem jo prebrala in to, za razliko od avtorice Bralnice, v dnevu in pol ("pomladni" vikend :)). Po dolgoletni odsotnosti se pisatelj vrne v rodno hišo, kjer ga pričaka ostarela teta in spomini na otroštvo, ki so pravzaprav žalostni, saj je zelo hitro izgubil mamo, potem pa je bilo že itak težko življenje še težje. In mogoče bo letošnjim maturantom malo bolj jasno, kakšno srečo imajo, da se lahko šolajo, kar v pisateljevih časih niti slučajno ni bilo tako dostopno kot danes. Hudi časi, ki v človeku prav gotovo pustijo sledi vse življenje.

  2. […] romanom Pomladni dan Cirila Kosmača sem se kot profesorica slovenščine na maturi srečala že leta 2013. Takrat se mi […]

Dodaj odgovor