Petdeset odtenkov sive

E. L. James: Petdeset odtenkov sive (Učila international, 2012, 543 str., 14,90 eur)
Kaj povedati o knjigi, ki je ta trenutek prodajna uspešnica širom sveta, in zato nujno oblikuje dva tabora bralcev (taka je pač njihova žalostna usoda) – obsedene oboževalce in nergaške nasprotnike romana?
Najprej tole – ja, priznam, se bere, zelo hitro se bere, čez 500 in več strani si lahko v nekaj dneh (česar pri Dostojevskem ne moreš – se mi zdi), četudi je tvoja bralna kondicija povprečna, vsak dan pa želiš na mizo postaviti še sveže kosilo.
To ni zapletena knjiga, ki bi od tebe zahtevala posebno koncentracijo, saj se skozi branje brez napora pasivno pomikaš od enega literarnega seksa (ne, ne piše ‘teksta’) k drugemu, in se po 500 straneh celo zaveš, da te Anastasia s svojim ženskim paničarjenjem v resnici malce živcira, Grey pa je s svojo fobijo pred dotiki že tako nadležen, da si želiš, da bi v naslednjem poglavju Anastasia na posteljo z verigo priklenila njega in ne obratno. To, da je skrajno težko verjeti podatku o Christianovi starosti in podobi Anastasie kot sive miške, ki bi pritegnila takšnega žrebca, zanemarimo.
Da roman ne premore bleščečega sloga, so avtorici že očitali, a sama tega očitka ne vidim kot zelo tehtnega – to je glede na žanr pričakovano in mislim, da nihče, ki zaide med strani te knjige, ne pričakuje visoke literature (morda le kako vzburljivo idejo, kar pa lahko na dveh ali treh mestih v romanu res dobi), zato je to predvsem doza zabavnega branja, povsem legitimna in dobrodošla.
Res pa je, da preseneča, kako zelo se na začetku romana pompozno zastavljena ideja seksa, ki ga ta knjiga očitno želi predstaviti kot nekaj nenavadnega in nadvse intrigantnega, skozi roman izpoje. Sploh konec je tako mlačen in izzveni nekam v daljavo, česar pri trilogiji ne pričakuješ. Pravzaprav si želiš, da bi se hotel manično pognati  še v 2. del, a se pri Petdeset odtenkov sive to preprosto ne zgodi, zato se moraš na koncu vsakič znova opomniti, da si med procesom branja vendarle malce užival (ker si in te tega ni sram priznati), čeprav si na to že skoraj pozabil.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor