Vsi moji bivši

Jenny Colgan: Vsi moji bivši (Učila International, 2012, 336 str., prevedla Suzana Jovanovič)

Vsaj tri osebe, ki so videle, kaj berem, so glede na naslov seveda takoj začudeno pogledale in me malo oštele, kaj se pa grem z branjem tako čizi knjig … Kriva sem, a ni me sram! 🙂

Vsi moji bivši je eden tistih ženskih ljubezenskih romanov, po katerem bi zlahka posneli holivudski film, ki si ga zagotovo ne bi ogledala. In s tem se glede bralno-filmskega okusa nikakor ošabno ne povzdigujem nekam gor, saj, roko na srce, tudi v čisto klasiko in visoko kulturo ne padem, ampak obtičim nekje vmes.

Knjigo pa sem prebrala. In ne morem reči, da je moji duši naredila kakšno posebno škodo. Seveda je slog pisanja poln nerodnih ponavljanj in se zdi, da se avtorica nikakor ne more otresti te grde navade, da glavni lik zmeraj imenuje le z osebnim imenom in ne s čim bolj domiselnim, pa tudi povedi so večinoma zelo kratke in tu in tam tako kičaste, da kar zaviješ z očmi, konci nekaterih poglavij pa želijo ustvariti napetost in usodnost, ki ju sam ne čutiš, ampak hej – sprostilo pa me je, tole branje! In po svoje vleklo naprej, ker je seveda treba izvedeti, katerega izmed bivših bo izbrala zmedena Angležinja Posy, medtem ko ugotavlja, zakaj ji škripa v zvezi s svežim zaročencem. Ljubezen je težka stvar. Skoraj bolezen, so rekli tisti, ki vejo, kaj govorijo, kajne?

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor