LIBA, LACA, LAK

Tako prikupen naslov priročnika o govorno-jezikovnem razvoju otroka, kaj? Posrečena je tudi vsebina knjige, strokovno zasnovana, z veliko zdravega razuma in smisla za posluh do otrokove individualnosti. Potrebujemo jo starši, vzgojitelji in učitelji.
Simona Levc je logopedinja. V priročniku Liba, laca, lak daje ogromno sproščenih in koristnih predlogov, kako krepiti otrokov govor. Nikoli s prisilo, nikoli zato, ker ‘se mora’, nikoli, ker ‘drugi že znajo’ ali ker bi starši pač tako zelo radi slišali to in ono pogruntavščino iz ust svojega malega genija.
Otrok tudi glede govora izbere svoj tempo. Nekateri že pred enim letom nizajo besede, drugi niti pri dveh letih ne. Logopedinja v knjigi ne želi pritiskati na starše, jih strašiti in jih zbegane zvabiti v svojo ordinacijo, a ob vsakem jasno opisanem razvojnem mejniku v otrokovem govoru vseeno poudari, kdaj je tak obisk priporočen ali celo nujen.
 
Kaj lahko starši naredimo za razvoj otrokovega govora?
– Z njim se pogovarjajmo spontano, radostno in živo. Že od rojstva mu opisujemo, kaj počnemo, tako mu bo naš glas domač, navadil se mu bo prisluhniti, obračal se bo za zvokom, zanimalo ga bo govorno sporazumevanje.
Ne silimo ga k mehanskemu ponavljanju glasov ali besed za nami. Izgovoril jih bo, ko bo na to sam pripravljen, brez naše ihte in nepotrpežljivosti. Večkrat mu ponovimo neko besedo, lahko jo tudi zapojemo ali kako drugače popestrimo z zvočnim barvanjem, a ne terjamo za vsako ceno, da jo otrok ponovi za nami.
– Ko otrok namesto ‘vlak’ reče ‘lak’, ne zavijajmo z očmi in velepametno dan za dnem popravljamo: ‘Ne, to NI lak, to je VLAK,’ ampak sproščeno povemo: ‘Ja, to je vlak.’ S tem krepimo otrokovo samozavest, ki je zelo pomembna za razvoj govora. Otroku ne odvzamemo poguma, ponudimo pa mu pravilni odgovor, da sliši pravo obliko besede.
– Za razvoj govora je zelo pomembno, da otrok razvije dobro sposobnost poslušanja: avtorica predlaga, da z otrokom večkrat poslušamo zvoke iz narave (npr. šelestenje listja v vetru ali čivkanje ptičev na sprehodu) ali tiste doma (pralni stroj, vretje vode na štedilniku …). Ta pozornost ni pomembna le zaradi otrokove koncentracije in zmožnosti poslušanja, temveč v dnevu in hitenju med obveznostmi ustavlja tudi um odraslega. Počasnejši smo mirnejši in mirnejši smo bližje malemu bitju.
Priročnik vsekakor priporočam vsakemu staršu, ki mu je mar za razvoj otrokovega govora, saj je vpliv okolja dokazan in velik. Spodbude, ki so predlagane, ne rušijo družinske rutine, ne uvajajo umetnih učnih uric za begajočega eno- ali večletnika, ampak predlagajo način druženja z otrokom, ki bo obrodil še bolj zrele sadeže kot sicer. K branju vabljeni tudi vzgojitelji ter učitelji.

Simona Levc: LIBA, LACA, LAK: KAKO POMAGAMO OTROKU DO BOLJŠEGA GOVORA (samozaložba, 2014, 164 str.)
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor