Kako malčku umiti zobe?

Verjetno ni starša, ki se ne bi na neki točki razvoja svojega otroka vprašal, kaj za vraga še ukreniti, da bi dete manj trmasto odprlo usta in pustilo ščetkati te svete mlečne zobe, ki so baje tako dojemljivi za karies.
Enkrat je upor pri previjanju, drugič pri hranjenju, tretjič pri posedanju v avtosedež, četrtič pri uspavanju, petič pri oblačenju, šestič, sedmič … in tako stotič – pri umivanju zob. 
In ker si res ne predstavljam, kako bi to živahno in do prisilnih dotikov sovražno nastrojeno bitje (in mi z njim) preživelo svojo prvo morebitno plombo, sem umivanje zob spremenila v cirkuško predstavo, ki po dveh tednih bolj ali manj doslednega izvajanja prerašča v nekaj, kar spominja na urejeno zobno higieno malčka.
Ker je to bralni blog, je na mestu ugotovitev, da pri usvajanju te navade pomagajo TUDI knjige. Otrok se med listanjem zamoti in sprosti, odmisli ščetko in odpre usta. Vi se nežno zaženete med zobovje in opravite eno tistih opravil, ki ga je baje dobro ponavljati vsaj dvakrat na dan. Če imate tudi sami čas in veliko potrpljenja. Sicer psssst.

Kaj poleg knjig še spada v zobni ritual?
Ščetke. Več njih. Ena je taprava in dejansko v rokah starša, ki umiva otrokove zobe. Druga (in tretja) pa je igralna – z njo naj malček ščetka vaše ali svoje zobe, ‘zobe’ plišastih igračk (zato medo in žaba na fotografiji) ali tla.
Urica. V resnici je držalo za ščetko, lesena pikapolonica s peščeno uro, ki bo bolj zanimiva in uporabna, ko bo otrok dejansko želel opazovati premikanje peska. Za zdaj ga še ne zanima tako, meni pa je zelo všeč.
Pogovarjanje. Moja izkušnja je, da otrok še najlažje in najpogosteje odpre usta, če ga med umivanjem zob spodbujam, da za mano ponavlja besede, ki jih izgovarjam. Luna, avto, kombi, bomba, mami, torta, ati, babi, dedi, pipa in tako naprej, kolikor je pač potrebno. Z veseljem govori in za to je treba odpreti usta. Takrat smukne v usta tudi ščetka.
Kreganje plišastih igračk. Najprej jih strogo razvrstim v vrsto in potem me zanima, zakaj si opica noče umivati zob, kje je medo, da mu končno uredimo zadah, zakaj se žaba spet izmika in kolikokrat je medvedku številka dve še treba povedati, da je ščetkanje zob zelo zdrava in neboleča navada? Sinko hitro prime ščetko in jim pokaže svoje. Jaz pa njemu.
Na koncu fajfka in gremo dnevu/noči naproti. Naslednjič bo spet cirkus.
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. […] le stežka vplivamo. Ko je ta pogoj izpolnjen, ko je otrok pripravljen na nov podvig (pa naj gre za umirjeno ščetkanje zob ali odvajanje od dude), je odlično, da smo na otrokova samostojna vedenja pozitivno pozorni. […]

Dodaj odgovor