Mišljenje in govor sta med seboj močno povezana

Petra Rojko je logopedinja, zaposlena v enem od slovenskih zdravstvenih domov. Terapije opravlja z mladostno energijo. Svoje znanje in izkušnje o govorno-jezikovnem razvoju predšolskih otrok je delila v intervjuju, v katerem je nakazala povezave med branjem in govorom otroka.
Petra Rojko, prof. spec. in rehab. pedagogike – surdo/logo
Ni dvoma o tem, da branje predšolskemu otroku pozitivno vpliva na njegov govorno-jezikovni razvoj. A kaj točno se z vidika logopeda dogaja, medtem ko odrasli beremo otroku?
Starši običajno otroka že zelo zgodaj izpostavijo knjigam. V zgodnjem obdobju so to slikanice, kartonke, ki otroka pritegnejo zaradi določenega motiva in odzivov staršev/odraslih. Ti ob prebiranju veselo uporabljajo onomatopeje (oglašanja), ki sodijo zraven. Otrok gleda sliko in jo poveže z določenim pomenom. Krava tako na primer postane “mu”, avto “brrrm” in žoga “hop”. S poslušanjem usvaja besede in širi svoj besedni zaklad. Okrog 2. in 3. leta, ko je otrokovo razumevanje jezika že veliko bolj razvito, pa pridejo v poštev krajše zgodbice. Vsebina in dolžina zgodbe morata biti prilagojeni otrokovi zmožnosti sledenja in aktivnega poslušanja. Če nas otrok posluša le kratek čas, izberemo knjigo s čim manj besedila, da nam bo zmožen slediti. Branje zagotovo zelo pozitivno vpliva na govorno-jezikovni razvoj, saj otrok s poslušanjem in sledenjem gradi razumevanje, širi svoj besedni zaklad, spoznava zakonitosti (pravila) jezika, prav tako se pogosto lahko poistoveti z junaki v zgodbi, kar vpliva na razvoj čustev in domišljije.
Kako lahko odrasli, ki otrokom beremo, še povečamo pozitiven vpliv na govorni razvoj malega poslušalca?
Zagotovo je priporočljivo otroka že zgodaj vključiti v svet knjig. Družinsko okolje ima pri tem pomemben vpliv. Sprva bo otroka bolj zanimalo samo listanje, saj s tem posnema tisto, kar počnemo odrasli, medtem ko pomena branja še ne razume. Če otroka knjige v zgodnjem otroštvu ne pritegnejo, je bolje ubrati metodo pripovedovanja zgodb. Starši in vzgojitelji si lahko v knjižnici izposodijo knjigo, jo sami preberejo, nato pa nekoliko skrajšano verzijo pripovedujejo. Že s spreminjanjem intonacije ob pripovedovanju bomo pri otrocih vzbudili večje zanimanje in sčasoma nas bodo zmožni dlje poslušati. Če je otrok aktiven poslušalec, bomo pri njem zagotovo dosegli večji učinek in vpliv na govorni razvoj, kot če bega naokrog. V predšolskem obdobju pa govorimo že o t. i. porajajoči se pismenosti. To so veščine, znanja, ki jih otrok usvaja še pred učenjem branja in pisanja – torej lista knjigo, prepoznava določene napise, spoznava, da je stavek sestavljen iz besed, besede iz črk ipd.
Knjige za otroke uporabljaš tudi pri svojem delu. Kdo prihaja na terapije in kako vanje vključiš knjige?
V našem zdravstvenem domu se kot logopedinja srečujem predvsem z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, starimi povprečno od 3 do 7 let. Pri njih gre za odstopanje bodisi na področju artikulacije (izreke glasov), govorno-jezikovnega zaostanka, specifične govorno-jezikovne motnje, motnje fluentnosti (jecljanje). Knjige pri svojem delu uporabljam za pripovedovanje ob slikah (ne berem neposredno). Katero knjigo oziroma zgodbo izberem, je odvisno od otroka in njegovih težav. Zelo zanimive so knjige z odkrivanjem določenih elementov na sliki (npr. Julia Donaldson: Zgodbe iz želodjega gozda, kot tudi vsem znane knjige s psičkom Pikijem). Staršem otrok, ki prihajajo na obravnave, priporočam tudi branje otroških revij, kot so Ciciban, Zmajček.
S katerimi drugimi preprostimi vajami in igrami lahko poleg branja še krepimo otrokov govor?
Veliko je odvisno od otrokove starosti. Če gre pri otroku za običajen govorno-jezikovni razvoj, je dovolj že, da se mu pri igri pridružimo, mu pri določeni dejavnosti kaj novega pokažemo, postavimo izziv. Pri malčku pa je najbolj koristno, da se z njim pogovarjamo. Sprva uporabljamo krajše stavke, saj s tem pritegnemo njegovo pozornost. Otroci so najbolj veseli, kadar se jim odrasli predamo ali se ob igri vživimo v njihovo vlogo. Otroci naj se prav tako vključijo v dejavnosti, ki jih počnemo mi, npr. v kuhinji, na vrtu. Pokažimo jim, kako se stvari uporabljajo. Zagotovo bo radoveden, zvedav otrok čez čas tudi sam našel kakšno aktivnost in te predmete uporabil še na drugačen način. S tem se krepi njegova domišljija in razvija mišljenje. Mišljenje in govor pa sta med seboj močno povezana.
1   Govor predšolskih otrok je zelo raznolik. Nekateri takoj tvorijo jasne R-je, drugim gredo težko z jezika še v šoli. Kdaj se pri zdravem otroku oblikuje popoln glasovni sistem?
Predšolski otroci se v govoru res lahko močno razlikujejo. Obstajajo okvirni mejniki, kdaj naj bi otrok izgovarjal določene glasove. Med 3. in 4. letom naj bi otrok v svojem govoru uspešno uporabljal glasove P, B, M, N, T, D, J, kot tudi F, V, K, G. Do 5. oz. 6. leta pa še vse ostale glasove. A moramo se zavedati, da govorni razvoj pri vseh otrocih ni enak. Pogosto starši navajajo, da je otrok pri treh letih uporabljal le par besed, leto kasneje pa je že veselo čebljal v celih (večbesednih) stavkih. Pri otroku moramo biti poleg izreke glasov (torej, katere glasove je do določene starosti že usvojil) pozorni predvsem na razvoj jezika oziroma celotne komunikacije (koliko otrok razume in kako nam to izrazi: z jokom, če ga ne razumemo, s kazanjem s prstom ali z besedami/stavki). Na to, da ima otrok težave z izreko, velikokrat opozorijo vzgojitelji v vrtcu ali pediatri na sistematskih pregledih. Pri treh letih se otrok prvič sreča tudi s psihologom, ki lahko starše opozori na določeno neustrezno rabo glasov. Pri petih letih se predšolski otroci običajno srečajo še z logopedom. Ker so starši dandanes zelo ozaveščeni glede otrokovega govora, pogosto sami poiščejo pomoč logopeda. Vsekakor staršem, ki so zaskrbljeni glede otrokovega govora, svetujem, naj se obrnejo na pediatra. Ta bo napisal delovni nalog za obisk pri logopedu, ki bo znal najbolje oceniti otrokov govorno-jezikovni razvoj in svetovati glede nadaljnjih ukrepov.
Če vas govorno-jezikovni razvoj predšolskega otroka zanima še podrobneje, Bralnica toplo vabi k branju izrazito jasnega priročnika Liba, laca, lak.
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor