SITNOBE SITNE

Le pomislite, kako pogosto ste nergavi, jezni in neprijazni do drugih … Morda pa taki niste nikoli in je tak kdo v vaši bližini – tisti vsem znani tečnež, ki sika na otroke, željne igre, tista vsem znana kričeča gospa iz soseske, ki jo zmoti vsak kamen na cesti … Seveda vam parata živce, res pa je tudi, da pod njuno sitnobo živi še kaj drugega. Morda je tam veliko več žalosti, osamljenosti in strahu, kot se kaže navzven. Sitnobe sitne namigujejo prav na to pomembno temo!

Pred meseci sva s sinom Sitnobe sitne brala vsak dan, tudi po večkrat zapored, zato je besedilo znal skoraj na pamet. Najin odnos do Sitnob je zdaj manj maničen, a še vedno izjemno naklonjen, zato poudarjam tri stvari, ki pri tej slikanici najbolj prepričajo bralca, otroka in odraslega.

SPOROČILO 
V slikanici je glavni lik medved, ki je prepričan, da ne potrebuje družbe. Živi mirno in samozadostno življenje medvedjega samca. A njegovo idilo zmotijo hiperdružabni in medsosedskih odnosov željni zajci. Dan za dnem trkajo na njegova vrata, on pa jih vsakič ne pretirano vljudno zavrne. Včasih se zato, da bi se jih znebil, tudi zlaže. Zajci končno obupajo in svojega soseda pustijo pri miru, ta pa ugotovi, da mu zmeraj ni treba izbrati samote. Kako se približa zajcem in kaj mu kot prijatelji lahko dajo? Veliko več kot le torto, med in drva.

BESEDILO : ILUSTRACIJA
Besedilo in ilustracija sta v takem razmerju, da so Sitnobe sitne primerne za branje otrokom po 2. letu starosti. Besedila ni veliko, na posamezno stran največ tri povedi, izjema je daljše pismo. Zelo zgovorne so ilustracije, ob katerih lahko zgodbo za starejše otroke razširimo: pozorni bodite na razne napise (na predpražniku, na vratih, na košari, na nalepkah kozarcev …), ki odkrivajo predvsem medvedov značaj, pozornost usmerite k mimiki obraza in kretnjam živali (jeza, strah, presenečenje, naveličanost, osamljenost …).

IZMENJAVA VPRAŠANJ IN ODGOVOROV
Slikanica ima značilen in otrokom ljub ritem izmenjave vprašanj in odgovorov. Vsak nov obisk zajcev je pospremljen s trkanjem po vratih (otrok ali starši trkamo ‘tok-tok’), ki mu sledita novo vprašanje in znan ter vse bolj naveličan, celo jezen, medvedov odgovor. Možnosti za igro z barvo glasu in intonacijo je veliko.

Bralni namig: Otrok naj bo medved, bi pa spregovorite v imenu zajcev. Vloge potem zamenjajta. V katero vlogo se lažje vživita?
Za naju s sinkom je to slikanica leta 2016! Pa ni bilo tako sitno, prej zabavno in tudi prijazno.

Ciara Flood: SITNOBE SITNE (Založba Zala, 2015, 34 str., prevedla Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik)

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor