#1: PERIPETIJE

Damjan Zorc je avtor bloga Peripetije, kjer samega sebe opredeli kot prevajalca, bralca, gledalca in pisca. Vidim ga predvsem kot zaupanja vreden spletni vir odličnih knjižnih naslovov. Zaradi njegovih ugodnih ocen sem v zadnjem času dala priložnost super romanoma Neroda in Midva, trenutno počasi glodam Sijaj Mazzantinejeve, po Damjanovem spletnem priporočilu pa sem pred meseci pograbila tudi tesnobno Črno vodo. Vidiš, tako deluje knjižno blogerstvo: poklikaš nekoga, ki o knjigi zapiše nekaj dobrega (in iskrenega!), knjigo, do katere drugače morda sploh ne bi prišel, nato pograbiš še ti, izkušnja izpolni tvoja pričakovanja in blogerju zaupaš tudi pri naslednjih izbirah.


Vprašala sem: Blogi so vse bolj priljubljeni tudi v Sloveniji. Združujejo se kulinarični blogi, sodelujejo mami blogerke, povezujejo se slovenske modne blogerke … To so tudi ene najbolj klikanih blogerskih vsebin. Zanima me, kje smo tu sredi tisti, ki pišemo knjižne bloge? Kako resno in vestno to sceno spremljajo založbe, mediji in podjetja? Je v tem smislu še kaj manevrskega prostora?

Damjan je odgovoril: “Peripetije živijo približno tri leta. Na začetku sem ugotavljal, da v svetu omrežij na področju knjig in branja vlada še zaspano stanje, kar pa se je v tem času zelo izboljšalo in to me izjemno veseli. Knjige imajo danes bolj kot kdajkoli izjemno ostro konkurenco in za to, da pridejo v ospredje, je treba vložiti nemalo truda ter žrtvovati velik kos prostega časa. Kako prepričati neprepričane ostaja večna zgodba, v kateri ni zmagovalcev, lahko pa z vztrajnostjo pridobimo kakšnega v svoj tabor. Enega ali sto, ni pomembno.

Toda sama spletna prisotnost ni dovolj. Peripetije se v to mrežo vpenjajo z osebno zgodbo, saj menim, da morajo potencialni bralci, ki se približajo, prepoznati človeka, ki stoji za tem. Človeka, ki služi za zgled in ki poskuša prikazati, da je branje lahko prav tako prijetno kot vse druge dejavnosti. Ta osebni pristop počasi prepoznavajo tudi založbe, nekatere bolj, druge manj, vseeno pa je še veliko za narediti. Posameznik lahko naredi veliko. Največ pa se da iztržiti s sodelovanjem. Konec koncev imamo skupen cilj.”


Peripetije najdeš tudi na FB in IG.

V rubriki Gdč. ideja postavim vprašanje ali dve tistim blogerjem, ki jih zelo rada berem, in za katere vem, da mi lahko o knjigah povejo veliko spodbudnega. Upam, da s tem kaj dobrega sporočijo tudi vam, bralcem Gospodične knjige. Naslednji v rubriki bo blog Z ljubeznijo, mama.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor