#3: PRI SOFIJI

Ko Vojka Havlas, avtorica bloga Pri Sofiji, s svojo 3-letnico Mici obišče gledališče, ob tem v prvi plan ne postavi outfita tamale, ampak bonton, ki pritiče taki dejavnosti, dejansko izvedbo predstave in primernost za mlajše predšolske otroke. Ustvarja širše kulturno usmerjen blog, kjer se bere, piše, riše, pleše in igra. Ob tem odkriva nove in stare zgodbe, ki jih je vredno oživljati zaradi otrok in tudi zaradi odraslih.


Gdč. knjigo zanima: Pripravljaš in vodiš delavnice za mlajše otroke, katerih temelj je zmeraj skrbno izbrana knjiga. Kaj je po tvojem mnenju in izkušnjah glavna prednost takega druženja za otroke?

Vojka je povedala: “Ko s sabo tovorim Sofijin kovček zgodb, je vedno pestro. Otroci v naši družbi načeloma ostajajo brez spremstva staršev. Vsake toliko kateri od malčkov ni navdušen nad odhodom mame, ki se v času bralno-ustvarjalnih uric odpravi po drugih opravkih. Pa smo zaenkrat še vsakega potolažili – pri tem nam pomaga lutka Sofija. Ko jo stisnejo, je vse takoj lažje. Priznam, da za najmlajše, ki se prvič samostojno vključujejo v družbo vrstnikov, v žepu vedno skrivam kako malo sladko presenečenje – da lažje premagajo strahove in obvladajo nove situacije.  Otroci zdaj že vedo, čemu je namenjen beli kovček, ki je vedno z menoj, in med odpiranjem vanj radovedno molijo svoje nosove. Zgodbam radi prisluhnejo, vsakokrat pa vnesem tudi kako novost. Med elementi presenečenja so bili najbolj navdušeni nad skrivnostnim paketom, ki ga je dostavil poštar, nad peko preprostih, a slastnih piškotov, in nad prstnimi lutkami, s katerimi so lahko nadobudneži med pripovedovanjem aktivno sodelovali. Fino je, da dobivam tudi povratne informacije – ne le od staršev, ampak take iz prve roke. Naša kmalu štiriletna Mici, moja redna spremljevalka na bralno-ustvarjalnih srečanjih, je moj največji kritik, ki skrbi, da vsebine ostajajo prijazne in blizu najmlajšim uporabnikom.”


Pri Sofiji najdeš tudi na FB.

V rubriki Gdč. ideja postavim vprašanje ali dve tistim blogerjem, ki jih zelo rada berem, in za katere vem, da mi lahko o knjigah povejo veliko spodbudnega. Upam, da s tem kaj dobrega sporočijo tudi vam, bralcem Gospodične knjige. Naslednji v rubriki bo blog Tina in fantje.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor