KAKO BITI PARIŽANKA VEDNO IN POVSOD

Ko sem na nekaterih spletnih profilih hitro po izidu opazila prevod knjige Kako biti Parižanka vedno in povsod, v prvi kader so jo postavljale predvsem slovenske modne blogerke, sem pomislila: “U, ljudje so knjigo zagrabili, to je zmeraj dobro opazovati. In preveriti, v kaj so zagrizli.”

Ni kaj, knjiga je res fotogenična, a zdi se, da lažje popestri tvoj IG-profil, z vsebino pa bralcu preda bore malo.

Najprej optimistično: Kako biti Parižanka vedno in povsod apelira na sodobnega bralca, natančneje bralko, ne nujno na Parižanko. Parižanka je namreč lahko sleherna ženska, ki ima o življenju kaj povedati. Ima poseben odnos do življenja, to je njen glavni adut. She doesn’t give a F*. Na površju je zmeraj obvladana, notranje viharje ignorira ali obrača v svoj prid. Vsak dan se močno potrudi za takšno fasado in od tod izvira njeno zadovoljstvo. Ji verjamemo?

Je minimalistka. Modo izjemno ceni. Ne obloži se s tono oblačil, temveč le z izbranimi kosi, enobarvnimi. Na nekatere modne izbire povprečnega Evropejca gleda zviška. Parižanka med drugim svari, da je na ulico greh stopiti v majici z (reklamnim) napisom. Tudi jaz jih ne maram. Vseeno mislim, da se svet zaradi takih kiksov ne bo porušil. Nisem prepričana, ali se tega zaveda tudi Parižanka.

Njeno stanovanje je svetlo, ljubi dodatke za dom, ima premišljeno napolnjeno torbico, njen mejkap je diskreten, zelo drag. Vse na njej je drago, zato je hitro jasno, da ti, Ljubljančanka, ne boš nikoli Parižanka. (Ne obžaluj, si veliko več, draga moja!)

Zdaj pa realno: prvi pomislek, ki se bralcu utrne ob branju Parižanke, je, kaj želi ta knjiga povedati? Njene avtorice so štiri, bojda priznane umetnice, novinarke, urednice, modne navdušenke. Temu verjamem, toda na 272 straneh, kjer prevladujejo ‘preveč sem kul, da bi se smejala’ portreti neke, domnevam, Parižanke, besedila pa je zelo malo, je težko razbrati sporočilo, ki nam ga želijo predati. Ni jasno, po kakšnem ključu si sledijo kratka poglavja. Ni jasno, v kakšen žanr se želijo zasidrati. So to kolumne? Niso. So blogerski zapisi? Mogoče, a, roko na srce, ne najbolj zanimivi. So to osnutki za članke Cosmopolitana? Lahko bi bili, ampak Cosmo res ni nekaj, kar bi priporočila v branje odrasli ženski.

Kaj je tu vsebina, kaj je forma? Nimam pojma. Malo kozmetike, nekaj o Parižanki in seksu, o njenem, glede na opisano, precej infantilnem odnosu do moških (spodbuja tudi k varanju – zgražanje na stran, toda res ne razumem, koliko je v teh zapisih sarkazma in koliko resnosti?), drobni modni nasveti in za piko na i, vedno in povsod nujni (a res?!) kuharski recepti. “Vsega po malem,” bodo rekli tisti, ki so v knjigo treščili z navdušenjem, meni pa se zdi predvsem: vse skupaj nič.

Sprašujem se o sporočilu Parižanke Slovenki. Morda je knjiga v Franciji res uspešnica, toda kako bi to lahko (ali je?) postala pri nas? Kaj mi lahko kot mladi ženski, radovedni, razgledani, tudi zabave željni, ponudi Kako biti Parižanka vedno in povsod? Kaj je v njenem življenjskem stilu in izkušnjah, ki mi jih prodaja, takega, da bi tole res vzela za svoje?

Naj bi me sprostila? Ni me. Naj bi me nasmejala? To ji je uspelo, a smeh je bil tak, živčen, zbegan. Tudi slog ni izpiljen. Kam želijo avtorice, v (samo)ironijo morda? Nas hočejo zabavati? Izzivati? Bralca spodbuditi k akciji? Ali le oglaševati svoj večini težje dosegljiv življenjski slog, za katerega se zdi, da je edino, kar dejansko krasi Parižanko, žal tudi wannabe intelektualko? V to te ne povzdigne instant seznam filmov in knjig, ki jih obožuješ, in priložiš nekje na koncu. Ceniti je vredno le iskrenost Parižanke, ko na nekem mestu pravi, da pol knjig, ki jih ima na knjižni polici, tako ali tako ni prebrala. Poza – to je Parižanka.

Knjiga ne doseže niti osnovnega možnega poistovetenja bralca in pripovedovalca na ravni spola. Recimo: “O, pa saj sva obe ženski, dajva si kaj povedati!” Ne, Parižanka te sili v to, da se ji upreš in ji rečeš: “Punca, najprej premisli, kdo sploh si, potem kaj finega napiši.”


A. Bereste, A. Diwan, C. de Maigret, S. Mas: KAKO BITI PARIŽANKA VEDNO IN POVSOD (Totaliteta, 2017, 272 str., prevedla Goga Gordana Sredojević)

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor