MAMA NA SPLETU, KDO SI?

Mama na spletu ni ena sama, točno določena mama, zato v spodnjem zapisu nikar ne išči celovitega opisa sebe. Mama na spletu je skupen izraz za hordo novodobnih mamic, ki svoje otroke oblačijo v bele bodije s pocukranimi napisi (30 evrov/kos), pod fotko pa najpogosteje stisnejo hešteg #littlethings. Če je to malo za bodi, ki ga otrok preraste v treh tednih in vmes štirikrat rumeno poslini, kaj je potem veliko, mama na spletu?

Mama na spletu ljubi svojega otroka. Ljubezen mu občasno izpove na katerem od številnih družbenih omrežjih, kjer objavlja, recimo ‘Ti si moje sonce!’ ali ‘Brez tebe si ne predstavljam življenja! XOXO’. Mama na spletu svojega otroka redno izpostavlja kameri. To so načrtno izbrani koščki njegovega vsakdana, ki se začne tako, da mama otroka obleče v ozka, dizajnerska ali ročno izdelana oblačila iz bambusa, ob njega postavi lično grafiko mejnikov, recimo ‘Danes sem star 4 mesece’ in otrok pozira. No, leži, ker pri tej starosti to pač še vedno redno počne. Presežek!

Mama na spletu je v otroka zaljubljena. V tej vznesenosti ji prikimavajo druge mame na spletu. Te pod lušno fotko ne stisnejo samo lajka, temveč tudi množično komentirajo v maniri: “Kje si kupila ta vozičeeek?!” ali “Aaaa, čeveljci, want, want!” Pojavijo se še: “Tudi mi imamo tako dudo! Top!” in “Najlepše oblečena punčka ever!”

Dete mame na spletu ne spi v navadni otroški postelji, dete mame na spletu spi v bombažnem gnezdecu z geometrijskim vzorcem. Vanj bi se, če bi zmogla, ulegla tudi mama na spletu, vsaj tako pravi. Mama na spletu vozi Yoolza ali Stokea. Nadzadovoljna je s tem vozilom, s katerim lažje vsak dan premaguje asfaltirano razdaljo od ene kave do druge. Prav kava jo rešuje pred tem, da se ne spremeni v zombija, takšna je namreč siva usoda sleherne mame, tiste navadne. Zato napis “Coffee first!” na njeni omiljeni ročno poslikani jutranji šalci.

Tudi dojenček mame na spletu ne spi, kolike ima, kriči, poliva, se vsakih deset minut doji. Ampak na kavi s kolegicami pa dve uri potrpežljivo leži v vozičku. In mama na spletu je zdaj srečna! Ona ni le mama! Ona je še vedno ženska, malo spremenjena po porodu, a hitro bo spet v stari formi! Štirje meseci v sicer blaženi osami z otrokom so vendar več kot dovolj. Mama na spletu je zdaj spet razsvetljena, odšla bo na to kavo, posedela bo v miru in veš, kaj? Ne bo imela slabe vesti. Tako zelo je ne bo imela, da bo na IG hitro objavila fotko, v kateri bo povedala točno to: “Tudi mami si zasluži čas zase!” In mame na spletu bodo delile njeno modrost, ji prikimavale, čutile legitimnost svojih odločitev, ko šestmesečnika oddajo v varstvo k starim staršem, da same opravijo šoping v Ikei. “Tudi druge mame na spletu delajo tako,” jim roji po glavi.

Dete bo raslo, počasi se bo odcepilo od dojke in mama na spletu bo pridobila še več želene svobode. Otroku bo pod nos blagohotno postavila krožnik, kozarček in pribor, vse v kompletu iz bambusa, logično, plastika in kovina sta preteklost naših prababic. Servirala mu bo le izbrano gosto hrano z domačega vrta (da ga ne obdeluje sama, ne bo povedala na spletu), pripravljeno v soparniku.

Mama na spletu bo malčka pri letu in pol posadila na dizajnerski leseni poganjalec, prepričana, da je to najbolje za njenega sončka. In ne samo to, tudi če ni najbolje, je vsaj najlepše, kar obstaja v široki ponudbi prvih koles za tamale. Ni poceni, nikakor, toda veš, kaj? Za sončka mame na spletu le vse najboljše! Za njuno občinstvo pa tudi!

Mama na spletu svoje nakupe drage otroške opreme in oblačil rada pospremi s komentarjem: “Moja mala je nadzadovoljna z novo nočno lučko v obliki sladoleda!” Seveda govori o 9-mesečni deklici, ki bi, če bi znala govoriti, lahko rekla tudi: “Mami, luč kot luč pač, važno, da sveti!” Mama na spletu zmeraj pozabi dodati, da ves material, s katerim obdaja svojega otroka, bolj služi njenemu zadovoljstvu kot otrokovemu.

Mama na spletu je rada na off.  Ko se poda na večerni pohod s prijateljicami, uporabi na videz nedolžen hešteg #mummytime. V resnici gre za #metime ali #alonetime, mummy v trenutku ob koktejlu (bog te požegnaj!), daleč od plenic in izpadov trme, pač nisi, če smo zelo zelo pikolovski.

Mama na spletu je glasnica pravic vseh mam, zatiranih, v preteklosti cankarjanskih, preobloženih s slabo vestjo, pretirano požrtvovalnih, premalo samozavestnih, preveč servilnih otroku, možu, tašči in sistemu. Mama na spletu želi prestopiti te meje, želi pozornost, želi se racveteti, pokazati, da ni le mama, da je podjetnica, da je ustvarjalka, da je urejevalka doma (samo poglej monochrome otroško sobo, ki jo je opremila že pred otrokovim rojstvom, čeprav prej nikoli ni bila ljubiteljica črno-bele). Mama na spletu je gurmanka, modna gurujka, vdana prijateljica in bleščeča partnerka. Z dragim si čas zase vzameta vsak petek že od dojenčkovega 2. meseca naprej. Verjameta v: “Srečna starša, srečni otroci!”

Mama na spletu je zmeraj urejena, a za hip se občinstvu pokaže s podočnjaki, da bi drugim mamam na spletu pokazala, da je tudi ona samo človek iz mesa in krvi. Da ji torej gre verjeti, da ni tako popolna, kot se sicer ves čas trudi pokazati! Ker popolnost vsem začne kmalu presedati, kajne? Sledilcev pa noče izgubiti. Zato, poglej, tudi mi imamo razmetano dnevno sobo in smrdečo kopalnico.

Mama na spletu gre na družinski izlet v svilenih belih oblačilih. Domov se vrne brez ene packe. A pravi, da se je igrala v peskovniku, da je z otrokom lovila ribe in da je pojedla dva sladoleda. Mama na spletu telovadi in pokaže svoj raven trebušček, rekoč: “Samo še 3 cm sklatim dol. #winwin #motherofthree”

Mama na spletu vsak dan pokaže, kakšna je, toda mama na spletu, kdo si, ko ugasneš telefon in računalnik? Ali vidiš, kako se stapljaš z množico, ki verjame, da je v nego in vzgojo otroka treba vlagati merjeno v denarju? Vidiš tega otroka in veš, kaj mu sporočaš z materialom, s katerim ga vsakodnevno obdajaš? Da zadovoljstvo obstaja v predmetih. Da je za te predmete vredno garati. Vrednost teh predmetov še zvišuješ s tem, ko jih opazi tudi kdo drug, ko si jih želijo še oni, ko jih pohvalijo tudi prijatelji, znanci in … predvsem neznanci. Kaj pa ti predmeti v resnici pomenijo tebi? Še veš?

Mama na spletu, ali prepoznaš čredo, ki se vsak dan vije po spletu? Materinstvo in skrb za otroka prikazuje kot nekaj bombastično estetskega, za javnost vseodprtega in dosegljivega, pogosto pa, paradoksalno, tudi dragega in dolgoročno notranje neizpolnjujočega.

Mama na spletu, prezrla si, da si razprodala svojo materinskost, da si jo prodala podjetjem, oblikovalcem in oglaševalcem. In ko ugasne splet, vsaj sekundo pred spanjem slehernika se zgodi točno to, tudi tebi, je tam tvoje polno stanovanje, polna otroška soba, polna spletna košarica, in morda ne danes, morda pa jutri, tvoje za drobec bolj prazno srce. Ga želiš tudi svojemu otroku, ko bo odrasel? Drugega vzora nima.

Nisi iz kamna, tudi ti boš nekoč videla, da popolnost, ki si jo kupovala sebi kot mami in svojemu otroku, nima nič opraviti z veliko škatlo, z bio materialom v njej in ročno izdelano ninico z unikatnim potiskom. Tvoj otrok bi sprejel tudi navadno cunjo. Samo potem ti ne bi bila zvezda na spletu. Kako pa siješ v stvarnosti?

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. Najprej naj vam povem, da sem navdušena nad vašim blogom in prav vesela, da sem ga odkrila. Pa ne le zato, ker se z veliko večino zapisanega zelo strinjam, ampak predvsem zato, ker je lepo brati nekoga, ki ima smisel za pisanje in mu beseda tako lepo teče. In da zapisi niso le plod trenutnih opazk in obračanja nekaj deset ljub(k)ih besed. Glede zgornjega zapisa pa…če bi sama znala tako lepo ubesediti svoje misli, bi se bralo točno tako. Že lep čas razmišljam o tej gonji za enimi in istimi precenjenimi ‘must have’ izdelki in umetno (komercialno) ustvarjenimi ideali materinstva in od začetnega navdušenja v smislu ‘iii, kako kjut’ (priznam!) sem dobila neznanski odpor do vsega. Ne zavidam, a z izgovorom ‘zakaj pa ne, če lahko (si lahko privoščim)’ mene pač ne prepričajo. Problem potrošniškega materinstva, ali kako bi ga imenovala, je pač širši. Lp

    1. Alica, to, potrošniško materinstvo – odlična besedna zveza. In v resnici smo vsi v podobnem zosu, otrok pač potrebuje plenice, obleko, odejo in še reči, ki jih večinoma kupimo, toda kupiš lahko znamko, neznamko, drago, manj drago, novo, rabljeno ipd. In še kako bo v prihodnosti pomembno občutiti te umetno ustvarjene potrebe v mamah, ki rastejo že med nosečnostjo. Mislim, da je neznanski odpor do vsega, kar ste omenili v komentarju, logičen in dober prvi odziv na to, potem pa neko lastno ravnovesje med ‘iii, kako je lepo’ in ‘ne potrebujemo’. Hvala za pohvale mojega bloga.

  2. Pozdrav. Naj povem, da bi lahko zgornji komentar napisala tudi sama. Z njim se popolnoma strinjam glede vseh trditev, sploh o lepem slogu pisanja in pravi meri kritike. Bravo.

    1. Sanja, najlepša hvala za zapisano!

  3. Ne morem se bolj strinjati z mojo predhodnico in njenim komentarjem. Končno nekaj berljivega, za dušo navadne mame, brez reklam in posiljevanja tega ali onega izdelka! Točno take misli (in vse bolj pogosto zgražanje) se tudi po moji glavi pletejo že kar nekaj časa. Resnično, kapo dol! Po prebrani objavi se končno počutim normalno. ❤

    1. Tamara, me veseli, če vam je prispevek dal nekaj olajšanja. Pa ne gre toliko za normalnost in nenormalnost, ampak za tisto, da vsega na spletu ni treba videti le kot vau in uuu, ampak tudi kot vredno kritike in premisleka.

  4. Brez besed! To je to! Hvala ti za vse krasne zapise, draga Nina!

    1. Tanja, hvala tebi za lepe besede.

  5. a vi ste pa na teletekstu, al kje? 🙂

    1. Ne, tudi jaz sem očitno na spletu, človek na spletu, a z močneje izraženim kritičnim pogledom na to mesto in vlogo.

  6. Krasen zapis. Vsec mi je ta satira s heštegi, bolece smesna. Priznam, da vsake toliko pogledam na IG kaksne #mamiblogerke, #ocetablogerja, in teh je cedalje vec. Zal mi je, da vecina teh izkorisca svoje otroke, pa tudi svoje osebno zivljenje, za promocijske stvari (ker ce vsakic napises, katere znamke obleko nosi tvoj otrok (ob “lahkotnem” vecernem sprehodu) ali pa vsaj kje se dobi krasna igracka/nalepke/vrecka za pasirano hrano, ki jim je spremenila zivljenje, to ne more biti vedno nakljucje in neplacana objava, ali pac? In – ocitno je to nova oblika reklame – kar ima obicajna mama iz sosednje ulice, je prepricljivejse od vasega kataloga baby centra. Kar me sokira, je to, da tem druzinam ni problem razgaljati najintimnejsih trenutkov svojih zivljenj (ne vem, otrok v kopalni kadi, jutra v postelji vseh treh v kopalnih plascih …). In jaz, ki to vseeno vcasih gledam, a me hvalabogu ne spodbudi za šoping.
    In pohvale za odlicno pisanje, “recenzijo”
    knjig (sem ga ravnokar odkrila).

Dodaj odgovor