SREČKOV KOVČEK

Morda je v tem hipu tvoja prva asociacija ob naslovu slikanice Srečkov kovček podobna temu: Srečko gre zagotovo na krepko zaslužen dopust, verjetno na morje, mogoče čez mejo in bog ve, koliko časa bo stal v koloni. V kovčku ima sončno kremo, rokavčke in fotoaparat, brisačo je pozabil doma. Pomota! Krepka pomota! Srečkov kovček je avtorska slikanica z globljim zapletom in dolgoročnejšim učinkom na bralca.

To je nagrajena slikanica Dunje Jogan, ki je zmagala na lanskem natečaju Mušnica, ki ga je pripravila Založba Zala (razpis bo izšel tudi letošnjo jesen). Besedila v slikanici je zelo malo, zato k njej zlahka privabite bolj nemirne otroke, ki se bodo hitro zazrli v zanje manj tipične in pogoste ilustracije. V njih je veliko več abstraktnega, tudi barvno kontrastnega, motivno na prvi pogled za otroka manj značilnega, bolj podobnega svetu odraslega, a ob pozornem in večkratnem branju zelo vrednega.

Srečko je deček, ki po svetu tovori kovček. Ne odhaja na dopust, zdi se, da ga kovček spremlja že dolgo, dolgo in da mu ne prinaša nobenega obeta vznesenosti ali razbremenjenosti v stilu počitnic. Gre za njegovo življenjsko prtljago, ki je polna težkih čustev.

Videti je, da je Srečko potrt, zaskrbljen in zbegan, besedilo namigne, da so njegove občutke zbudili drugi, hote ali nehote. Vrhunec slikanice je ob barvnem in vsebinskem preobratu iz nesreče v srečo. Srečko naleti na neznanega dečka, ki kovček odpre, iz njega pa pobegne vse tisto, kar se v ilustracijah Dunje Jogan vidi kot prepih, veter, pest, solze, oblaki, krogi in drugo. To je odlična stran v slikanici, kjer z otrokom ob boku govorimo o Srečkovih čustvih (kaj jih je povzročilo, kakšna so, kje in kako jih občuti), otrok pa dobi nevsiljivo priložnost za identifikacijo. Druga polovica slikanice je svetlejša, bolj pisana in tudi bolj zadovoljna. Srečko je lažji, družabnejši in bolj radosten.

Pedagoški namig: Slikanico zaradi pomembnega sporočila priporočam v branje v slovenskih vrtcih. Prav tako jo vidim v pisarnah in ordinacijah zdravnikov, psihologov, delovnih terapevtov, logopedov in drugih. Ne nujno v obliki delovnega pripomočka, morda jo lahko strokovni delavec prijazno priporoči v branje družini ali posamezniku v obravnavi.

To ni slikanica, ki bi srečo obesila na velik zvon in jo poenostavila po liniji 21. stoletja – srečen, srečnejši, najsrečnejši – , še največkrat tako, da si kaj lepega kupiš, se kam daleč odpraviš, kaj dobrega poješ, kaj finega spiješ … Sreča v srečku je trajnejša, je stanje, ne trenutek, je tisto, kar je dosegel s tem, ko se je znebil kovčka. To je metafora za življenjski cilj slehernega odraslega, prav vsi si na neki točki želimo biti lažji in bolj zadovoljni. Z ohranjanjem jeze, obžalovanja, razočaranja, gnusa in dvoma takšni ne moremo biti.  A vsa ta čustva mora človek, velik in majhen, začutiti, da bi naposled zmogel reči: “Stran s to navlako!” In, zelo pogumno, to tudi storil.

Slikanica Srečkov kovček naj bo tebi in tvojemu mlademu sobralcu nežen opomnik o tem, kaj nas obremenjuje, in česa si ne smemo dovoliti zapirati vase. Pomagamo si lahko tudi z branjem!

Berem sinku: Mojega sobralca k slikanici najbolj priteguje prav Srečko s svojim imenom – to ime je tamalemu iz neznanega razloga zelo smešno že vsaj 2 leti, pa ne pozna nobenega Srečka. Najbolj se potopi v ilustracijo na sredini knjige in ob vsakem branju s skrbjo sprašuje, zakaj je Srečko žalosten, zakaj ga je očka kregal … Spodbujam ga, da odgovore poišče sam, svoje pa prilagajam sinkovim trenutnim vsakodnevnim izkušnjam, dilemam in spoznanjem.


Dunja Jogan: SREČKOV KOVČEK (Založba Zala, 2017, 28 str.)

 

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. […] Založba Zala. Drugo nagrajenko sem na Gospodični knjigi že predstavila, to je (klikni) Srečkov kovček Dunje […]

Dodaj odgovor