RAZVOJ IN POMEN SLUŠNE POZORNOSTI PRI PREDŠOLSKEM OTROKU

Kaj je slušna pozornost in zakaj je tako pomembna? Kakšna je pri dojenčku in kako drugačna pri 2-letniku? Kako naj otrokovo slušno pozornost nevsiljivo krepimo v družinskem vsakdanu? Kdaj nas lahko otrokova slušna pozornost upravičeno skrbi in kje naj takrat poiščemo pomoč? O tem prijazno pojasnjujeta logopedinji Anja Bolarič in Sabrina Cirman, ki urejata lično, pregledno in poučno spletno stran Logopedski kotiček. Sodelovalna objava je nastala zato, da bi o pomenu slušne pozornosti dodatno izobrazila vse, ki smo v tesnem stiku s predšolskimi otroki – tako starše in stare starše kot tudi vzgojitelje in druge.

Slušna pozornost se pri predšolskem otroku intenzivno razvija. Zakaj je tako pomembna?

Ustrezna slušna pozornost je osnova za razvoj številnih področij govora, jezika in komunikacije. Otrok mora dobro slišati in imeti ustrezno razvito slušno pozornost, da bi bil lahko pozoren na govor oseb okoli sebe. To mu omogoča sprejemanje in razumevanje besednih sporočil kot tudi učenje glasov govora in jezikovnih pravil, ki jih bo pozneje uporabljal pri svojem izražanju. Ustrezno razvita slušna pozornost otroku omogoča širjenje besedišča in razumevanje pomena novih besed. Prav tako je osnova za razvoj fonološkega zavedanja in drugih pomembnih veščin, ki so nujne za učenje branja in pisanja. Razvoj slušne pozornosti v predšolskem obdobju je izjemno pomemben, saj vpliva na poznejši učni uspeh otroka v šoli. Tako lahko otroci, ki imajo težave pri usmerjanju in vzdrževanju pozornosti že v predšolskem obdobju, pozneje težje sledijo pouku in imajo težave pri usvajanju znanja.

Kakšne so značilnosti slušne pozornosti pri dojenčku?

Kadar se od otroka pričakuje oziroma zahteva, da posluša, se odvijajo trije ločeni procesi. Otrok mora najprej slišati, tj. imeti ustrezno razvit sluh, da lahko sprejme slušne informacije. Četudi ima otrok dobro razvit sluh, še ne pomeni, da tudi posluša. Dojenčki že zelo zgodaj pričnejo poslušati različne zvoke in glasove ter se na njih odzivati. Pri štirih mesecih se že obrnejo proti izvoru zvoka. Z razvojem se otroci naučijo zaznati, prepoznati in ločiti med različnimi zvoki, prav tako pa jih pričenjajo razumevati (npr. v besedah in stavkih). Poleg tega, da otrok sliši in posluša različne zvoke, je izjemno pomembno, da je na slušne informacije pozoren dovolj časa. Dojenčki do prvega leta starosti imajo omejen razpon pozornosti in so lahko osredotočeni le na en dražljaj naenkrat. Njihovo pozornost hitro pritegne drug, zanimivejši dražljaj. Ko je otrok pri tej starosti pozoren na določen predmet ali aktivnost, ne zmore biti ob tem pozoren še na naš govor.

Kako se slušna pozornost razvija pri malčku in kdaj se njen razvoj zaključi?

Malčki med prvim in drugim letom so lahko dlje časa pozorni na določeno aktivnost, vendar le, če si jo sami izberejo. Pri tej starosti uživajo v glasbenih in zvočnih igračah ter se vključujejo v poslušanje glasbe in petje. Med svojo igro še ne zmorejo biti pozorni na naš govor, zato moramo počakati, da zaključijo svojo aktivnost, šele nato jih ogovorimo. Preden jim nekaj povemo, moramo pridobiti njihovo pozornost tako, da jih pokličemo po imenu in se po potrebi dotaknemo njihove roke.

Med drugim in tretjim letom so malčki lahko osredotočeni le na eno stvar naenkrat, vendar že zmorejo biti pozorni na drugega, če za trenutek prekinejo svojo igro oziroma aktivnost, in pogledajo osebo, ki jih je ogovorila. S pomočjo odrasle osebe zmorejo svojo pozornost preusmeriti z ene aktivnosti na drugo. Z zanimanjem začnejo poslušati govor druge osebe, vendar lahko njihovo pozornost hitro pridobi drug dražljaj. Predvsem poslušajo govor, ki je usmerjen na njih, pri čemer je treba, preden jim nekaj povemo, pridobiti njihovo pozornost (npr. otroka najprej pokličemo po imenu in mu šele nato podamo navodilo).

Med tretjim in četrtim letom otroci uživajo v poslušanju zgodb. Težko so pozorni na več kot eno stvar naenkrat, zato še ne zmorejo hkrati poslušati govorca in nadaljevati svojo igro. Pri tej starosti avtomatično pogledajo govorca, ko jih ta ogovori, zato lahko brez težav preklapljajo med igranjem oziroma različnimi aktivnostmi in poslušanjem druge osebe brez njene pomoči. Deljena pozornost, ko se otrok lahko igra in hkrati posluša osebo, ki mu nekaj govori, ne da bi jo pogledal, se pojavlja med četrtim in petim letom starosti. Razvoj pozornosti naj bi se zaključi okoli petega leta.

Kateri dejavniki poleg otrokove starosti še vplivajo na slušno pozornost?

Sluh pomembno vpliva na otrokovo zmožnost usmerjanja in vzdrževanja pozornosti. Če otrok ne sliši dobro bodisi zaradi izgube sluha bodisi zaradi ponavljajočih se vnetij ušes, je velikokrat tudi njegova pozornost slabša. Ti otroci so pogosto živahnejši, manj odzivni in vztrajni pri različnih dejavnostih.

Na otrokovo slušno pozornost vplivajo tudi različni okoljski dejavniki. Otrok je lahko slabše pozoren na govor druge osebe, kadar je v ozadju prisoten zvok televizije ali radia. Na splošno pretirana uporaba elektronskih naprav negativno vpliva na otrokovo pozornost (več o tem preberi tukaj). Če otrok živi v kaotičnem ali stresnem okolju, se težje osredotoči na dano aktivnost. Prav tako je njegova pozornost kratkotrajnejša in bolj odkrenljiva, kadar je zaspan ali se na splošno ne počuti dobro.

Izjemno pomembno je, da so aktivnosti, ki jih otroku ponudimo, primerne njegovi starosti in izvirajo iz njegovih zanimanj. Kadar je aktivnost za otroka prezahtevna, bo pozornost ohranjal krajši čas. Če je aktivnost za otroka zanimiva in je hkrati tudi primerna njegovi starosti, potem bo pri njej sodeloval in vztrajal dlje časa. Tudi otrokova prehrana vpliva na njegovo pozornost. Kadar otrok uživa živila s sladkorjem ali kofeinom, je živahnejši in težje usmerja ter vzdržuje  svojo pozornost kot takrat, kadar tovrstnih živil ne uživa.

Kako lahko odrasli vsak dan spodbujamo otrokovo slušno pozornost?

Otroci se učijo od odraslih, zato je izjemo pomembno, da jim nudimo ustrezen govorni model. To ne pomeni le govora, temveč tudi poslušanje. Preden se pričnemo pogovarjati z otrokom, moramo pridobiti njegovo pozornost tako, da se mu približamo, se spustimo na njegovo fizično raven (npr. počepnemo) in ga pokličemo po imenu. Pozornost nekaterih otrok lažje pridobimo, če jih med pogovorom primemo za roke. Prav tako je pomembno, da spodbujamo otrokov očesni stik. To dosežemo tako, da predmete ali slike, o katerih govorimo, držimo v višini naših oči, saj otroka tako na naraven način spodbudimo, da je pozoren na naš obraz in da vzpostavi očesni stik.

Kako otrokovo slušno pozornost spodbujamo med branjem knjig? O tem preberi v eni od naslednjih objav. Gdč. knjigi sledi na FB in IG ali se prijavi na e-novice. Tukaj!

Slušno pozornost pri otroku lahko spodbujamo s spremembami v okolju, kot je na primer omejitev števila dražljajev (na primer ugasnemo televizor ali radio, otroku ponudimo omejeno število igrač itd.). Kadar je vključen v aktivnost, ki ga zanima, je pozoren dlje časa, zato pri izboru knjig, igrač in iger izhajamo iz otrokovih zanimanj. Otroku nudimo vizualno oporo, tj. geste, konkretne predmete in slike, da bo lažje razumel, kaj mu pripovedujemo. Ko nam otrok nekaj pripoveduje, ga pozorno poslušamo in ga ne prekinjamo, temveč počakamo, da svojo misel oziroma pripoved dokonča. Med pogovorom z otrokom smo pozorni le na njegovo pripovedovanje in v tem času zraven ne počnemo drugih stvari. Ko otrok govori z nami, mu jasno pokažemo, da ga poslušamo s kimanjem, komentarji, ki se navezujejo na njegovo pripoved, in z vprašanji, kot so: ‘A res? Povej mi še kaj več o tem!’ Priporočljivo je, da ponovimo, kar je otrok povedal, saj mu tako pokažemo, da smo ga pozorno poslušali, hkrati pa preverimo, ali smo ga razumeli.

Od otrokove slušne pozornosti je odvisno tudi, kako učinkovito bo upošteval naša navodila. Kaj je pri tem še posebej dobro upoštevati?

Ko otroku podajamo navodila, je pomembno, da pri tem upoštevamo njegovo kronološko starost in trenutno stopnjo razvoja govorno-jezikovne komunikacije. Malčkom do drugega leta dajemo le enodelna navodila, malčki od dveh let dalje pa zmorejo že izpeljati sestavljeno navodilo iz dveh korakov. Pri tem smo pozorni, da navodilo oblikujemo v takem zaporedju, kot želimo, da ga otrok izpelje (npr. ‘Najprej pospravi čevlje in si nato umij roke.’). Poudarimo ključne besede v svoji izjavi oziroma navodilu, da bo otrok lažje razumel, kaj želimo od njega. Pri starejših otrocih preverimo, ali so razumeli in si zapomnili, kaj morajo storiti, tako da jih prosimo, da ponovijo navodilo, ki smo jim ga dali. S tem otroku damo možnost, da sprocesira slušne informacije, hkrati pa preverimo, ali nas je poslušal. Podajanje navodil lahko spremenimo v igro, v kateri mora otrok poiskati in prinesti določene predmete v prostoru (npr. ‘Prinesi zeleno žogo in letalo.’) ali izvesti določeno dejanje (npr. se zavrti v krogu, naredi smešen izraz in obrazu itd.).

Kako naj starši ravnajo, če pri otrokovi slušni pozornosti opazijo posebnosti?

V primeru, da imajo otroci kljub ustreznim govornim modelom in spodbudam iz okolja pomembne težave pri usmerjanju in vzdrževanju pozornosti, je priporočljiv posvet pri pediatru, ki bo otroka po potrebi napotil na pregled k ustreznim strokovnjakom (bodisi k pedopsihiatru, psihologu, specialnemu pedagogu bodisi logopedu). Ti bodo ocenili, ali pri otroku obstaja povišano tveganje za motnje pozornosti, in podali napotke staršem, s katerimi bodo lahko otroku nudili ustrezne spodbude.


Anji in Sabrini se zahvaljujem za odzivnost in strokovnost. Vabim vas, da njunemu Logopedskemu kotičku sledite tudi na Facebooku (tukaj).

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor