IZZIVI SODOBNE VZGOJE

Staršem, vzgojiteljem, učiteljem in vsem, ki nas vzgoja še posebej zanima, je lahko nov slovenski vzgojni priročnik psihologinje Eve Hrovat Kuhar, Izzivi sodobne vzgoje, v veliko zadovoljstvo, saj gre za jasen in izčrpen pogled na odnos med odraslim in otrokom, tukaj in zdaj, v slovenski družbi 21. stoletja. Odlično!

Avtorica priročnika je v podnaslovu (Z ljubeznijo, potrpežljivostjo in postavljanjem meja do sožitja v družini) poudarila tri glavne sestavine odnosa med odraslim in otrokom. Ponovimo: ljubezen, potrpežljivost in postavljanje meja. Slutiti torej daje, nadaljevanje knjige pa to le še potrjuje, da je njen pogled na vzgojo kompromis med dvema vzgojnima skrajnostma, ki živita v naši družbi. Po eni strani obstaja generacija ljudi, ki vzgaja avtoritativno, in drugih, ki verjamejo v permisivno vzgojo. Eva Hrovat Kuhar pojasni, kakšne so možnosti in značilnosti srednje poti, in zakaj je ta najboljša tako za otroka kot tudi odraslega. Ta slog imenuje vzgoja s starševsko avtoriteto ali uravnotežena vzgoja.

Vzgojni priročnik Izzivi sodobne vzgoje je izšel pri Založbi Miš.

Knjiga je razdeljena na številna podpoglavja. Sprva sem ob branju dobila občutek, da gre za pretirano razbito besedilo, kar me je motilo. Ob koncu branja se je v meni vseeno sestavila širša slika mnogih iztočnic, poudarkov, izsekov in primerov. Zdaj bolje vidim urejenost ter postopnost besedila, prepoznam njegovo prijazno sporočilo.

Avtorica razmišlja, kakšen je sodoben način družinskega življenja, kakšni so sodobna mama, sodoben oče, sodoben otrok, kakšno je sodobno okolje, v katerem bivajo. Osredotočenost na ‘sodobnost’ je nujna zato, da bi bralci dojeli, da je trenutek, v katerem pravkar vzgajamo otroke, precej drugačen od tistega, kar je veljalo za preteklost, in morda zelo drugačen tudi od tistega, kar bomo živeli v prihodnosti.

V priročniku so predstavljene nove teme, v dosedanjih podobnih besedilih manj poudarjene, v Izzivih sodobne vzgoje pa sta jim priznana obstoj in pomembnost. Avtorica med takimi izzivi našteva, opisuje in pojasnjuje o rabi televizije, računalnika, telefona in tablice – tehničnih pripomočkov, ki še kako vplivajo na posameznika, na vzgojo in družinsko vzdušje. Poudari enega večjih izzivov, to je večno pomanjkanje časa zase in za družino, o tem se razpiše v poglavju Spoštujte in cenite otroka – a spoštujte in cenite tudi sebe. Zagovarja pomembnost proste igre z otrokom (tudi za to nam pogosto zmanjka časa, o tem sem pisala v #matigovor Mami, igraj se z mano!). Ne spregleda niti vloge družbenih omrežij, forumov in blogov, ki jih ustvarjamo ter prebiramo novodobni starši, pogosto zaskrbljeni in tekmovalni, zbegani, kako:

“/…/ zaposleni mami uspe v pol ure skuhati kosilo s tremi hodi, kako za odlično večerjo iz izbranih in zdravih sestavin porabi le nekaj evrov, kako ji z nizkimi dohodki uspe privarčevati za stanovanje. Seveda viri ne navajajo, da družina živi pri starših, da ne za hrano ne za stanovanje ne prispevajo ničesar ali pa zgolj kakšno malenkost, da morda otroci celo niso v vrtcu, ampak jih čuvajo stari starši /…/” (Izzivi sodobne vzgoje, 2017, str. 45)

Vsebinsko preseneti pomembno poglavje z naslovom Tako opevana, a tako težko dosegljiva enotnost staršev, v poglavju Pohvala in kritika pa avtorica, zanimivo, ne piše le o pohvalah (o tem, kako pomembne so, dandanes strokovnjaki velijo že na vsakem koraku), temveč priznava, da v svoji dolgoletni delovni praksi opaža tudi pomanjkanje starševske kritike do otroka. Je res vsaka risbica, ki jo nariše, obet novega likovnega umetnika?

“Si predstavljate, kako bi bilo, če bi vas nadrejeni kar naprej kritiziral in vam gledal pod prste ter iskal napake? Ali če bi vas gromoglasno kar naprej hvalil, tudi kadar samo fotokopirate?” (Izzivi sodobne vzgoje, 2017, str. 139)

Eva Horvat Kuhar v priročniku zavrne vsakršno fizično nasilje nad otrokom (zdi se, da je na to temo Slovenca treba znova in znova opozarjati ne glede na zakon, ki smo ga sprejeli) in ob tem navaja pomembne negativne posledice vpitja na otroka. Če v slovenskih domovih pogosto še verjamemo, da na otroka na neki točki pač zakričimo in si ob tem ne moremo pomagati, pa avtorica bralca spodbuja, da naj bo vpitja vse manj tako, da starš zavzeto prevzema več kontrole nad svojimi burnimi odzivi.

Marsikateremu bralcu bo v pomoč poglavje o tehniki žetoniranja. Gre za spodbujanje in nagrajevanje otrokovega pozitivnega vedenja, ki ga sprva spodbujamo z žetoni (nalepke, smeški, znaki ipd.), pozneje pa otrok vedenje ponotranji. Tehnika ima ekonomsko logiko, ki se je je treba naučiti. Avtorica verjame vanjo in jo predstavi zelo natančno.

Priročnik lahko pomaga tudi tistim, ki želite izboljšati verbalno komunikacijo s svojim otrokom. Ta veščina odraslim večinoma ni dana sama po sebi, temveč se je je treba naučiti in jo ves čas trenirati. Kako oblikovati navodila, kako otroka spodbujati, da vztraja pri dejavnosti, kako ga zavrniti, kako ga naučiti sodelovati, počakati, deliti? V knjigi so zelo koristne razpredelnice s konkretnimi opisi situacij in primeri stavkov, ki naj jih izrečemo. Ti ob prvem branju delujejo nenaravno, a ta občutek se po redni uporabi takšnega načina sporazumevanja zmanjša (preverjeno), odnos z otrokom pa vidno izboljša (preverjeno).

Izzivom sodobne vzgoje pojem velik hvala, ker prinašajo izčiščen pogled na odnos med odraslim in otrokom. Avtorica je družini naklonjena in glede vzgoje optimistična. Prisega na razumevanje, spoštovanje in naklonjenost v družini, ob tem pa priznava, da vse troje v času in prostoru, v katerem bivamo, ni lahko dosegljivo, a je za širši blagor izziv še kako vredno sprejeti.


Eva Hrovat Kuhar: IZZIVI SODOBNE VZGOJE (Miš, 2017, 237 str.)

Objava je nastala v sodelovanju z Založbo Miš. Hvala, ker verjamete, da lahko Gdč. knjiga dober glas o dobrem branju ponese še dlje.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor