SCHÖNWERTHOVE PRAVLJICE

Če si božične praznike pogosto zamišljamo ob prepletu temno modre, rdeče in zlate, potem bi še sveži slovenski izdaji Schönwerthovih pravljic lahko prav zaradi zunanje podobe rekli tudi praznična pravljična zbirka. Je takšna tudi njena vsebina? Odprimo jo …

Če za Schönwertha in njegove pravljice slišite prvič, nič takega. Franz Xaver von Schönwerth (1810-1886) je bil bavarski pravnik, zelo blizu takratnemu kralju, ter strasten zbiralec ljudskega slovstva. Že to, da se je kot poklicni iskalec resnice in glasnik razuma v prostem času zanimal za nekaj tako izmuzljivega, kot so pravljice, dokazuje, da je bil Schönwerth poseben patron. Vrednost pravljic, ki jih je nabiral na terenu med preprostim in sprva nezaupljivim prebivalstvom na Bavarskem, je v 19. stoletju prepoznal tudi Jacob Grimm, že takrat priljubljen pravljičar.

“Če bi me kdo nekoč lahko nasledil, je to Schönwerth!” (Jacob Grimm kralju Maksimiljanu II.)

Prav zaradi večje prepoznavnosti bratov Grimm se Schönwerthove pravljice med takratimi bralci niso tako obdržale. Potonile bi v pozabo, če jih okoli leta 2009 med raziskovanjem ne bi odkrila učiteljica Erika Eichenseer. V knjižničnem arhivu je naletela na več kot 500 pozabljenih Schönwerthovih pravljic, jih izbrala in uredila v zbirki, ki jo lahko v odličnem slovenskem prevodu Tine Štrancar beremo tudi mi.

 

Zbirka je razdeljena na več poglavij, ki jih prepoznamo po naslovu, črnem ozadju in okvirju. To so: pravljice o čarovnijah, pravljice o živalih, pravljice o nadnaravnih bitjih, legende, pravljice o norčijah in pravljice o naravi.

Če je za Grimmove pravljice veljalo, da so bile bolj kot otrokom namenjene odraslim, je to še jasneje v Schönwerthovih pripovedih. Te so polne grozljivih prizorov neobvladanih velikanov in krvavečih zmajev, grotesknih prizorov, kot je naivna lisica, ujeta v led (Lisica in zajec), čudežev, čarovnij in neizprosnih razlag naravnih pojavov (Barva snega) ali odnosov med spoloma, recimo ljubosumja neplodne žene (Volkovi).

Dolžina pravljic je različna, najdaljše ne presegajo treh strani. A naj vas kračina besedil ne zavede – v njih se vrstijo različni dinamični prizori, pojavi se več oseb v zapletenih odnosih, zato so pravljice namenjene počasnemu in zbranemu branju. Nauka nekaterih pravljic ni zmeraj lahko povzeti.

V bogati slovenski izdaji Schönwerthovih pravljic izstopajo motivno nenavadne, na podrobnosti osredotočene in barvno enotne ilustracije Hane Stupica, ki je svoj slog nakazala že v enkratni slikanici Rokavička (oglejte si jo tukaj). Kako učinkujejo na vas?


BEREM SINKU: 4-letniku, ki trenutno hlepi po strašljivih elementih v knjigah, sem Schönwerthove pravljice pokazala z jasno namero: “Boš pogledal nekaj reeeees strašnega?” Prepričana, da ne bo dolgo obstal pri ilustraciji, sem mu najprej pokazala tisto s hudičem in smrtjo. “Smešna je, haha,” je povedal. A taka se mu ni zdela druga pokazana ilustracija, po mojem mnenju v primerjavi s prvo sicer blažja. Bruhajočega troglavega zmaja se je trudil čim prej odgnati. Ob dami z zavidanja vrednim dekoltejem (glej zgoraj) je komentiral: “Poglej, na glavi ima volno!” Vidite, kakšno doživetje je knjige z neobičajnimi prizori listati z otroki? Predstavljam si, da so lahko Schönwerthove pravljice posebej zanimive nekoliko starejšim otrokom. Naj sami izberejo, s katero bi začeli … Morda oni katero od pravljic preberejo vam.


K branju in raziskovanju Schönwerthovih pravljic vabim tudi študente. To zbirko uporabite pri katerem od predmetov (mladinska književnost, literarna teorija, svetovna književnost) v okviru seminarskih ali diplomskih nalog. Schönwerth v slovenskem prostoru pomeni relativno neznano literarno ime, zato ga je vredno še bolje spoznati.

Ker je zbirka obsežna, oblikovno izrazito dodelana, pravljice pa skrbno izbrane, je lahko ta knjiga primerno darilo strastnemu bralcu, pripovedovalcu ali poslušalcu zgodb, a le če je v njegovem srcu dovolj domišljije in poguma za širni svet (ne)mogočega!


Franz Xaver Schönwerth (ur. Erika Eichenseer): SCHÖNWERTHOVE PRAVLJICE (Miš, 2017, 287 str., prevedla Tina Štrancar, ilustrirala Hana Stupica)

Objava je nastala v sodelovanju z založbo Miš.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor