SPODBUJANJE OTROKOVE SLUŠNE POZORNOSTI, MEDTEM KO MU BEREMO

Potem ko sta logopedinji Sabrina Cirman in Anja Bolarič v zelo izčrpni objavi RAZVOJ IN POMEN SLUŠNE POZORNOSTI PRI PREDŠOLSKEM OTROKU pojasnili, kaj je slušna pozornost in zakaj jo je pri otroku vredno spodbujati že pred vstopom v šolo, je smiselno pridati še nekaj jasnih primerov, kako to počnemo, medtem ko otroku beremo.

Otrokovo slušno pozornost lahko vidno krepimo prav, medtem ko mu beremo, a to se ne zgodi kar tako. Sabrina in Anja sta našteli konkretne logopedske predloge, med katere sem vpletla več lastnih bralnih prijemov, ki jih uporabljam, ko berem svojemu z ADHD diagnozo obogatenemu sobralcu (O, vaš je pa zelo živahen!). Če te kratice še ne poznate, naj namignem, da pomeni odkrenljivo pozornost in več gibalnega nemira, nikakor pa ne pomeni, da tak otrok ne bi zmogel ali želel prisluhniti branju.

[Gdč. knjiga] Kako lahko odrasli spodbujamo otrokovo slušno pozornost med branjem knjig, še posebej, če beremo bolj vihravemu predšolskemu otroku?

[Sabrina in Anja] Pri izbiri knjige sledimo njegovim željam in zanimanjem. Omogočimo mu, da knjigo drži in lista sam. Dovolj pozornosti namenimo tudi ilustracijam. Vedno lahko vsebino knjige spremenimo ali skrajšamo ter na ta način prilagodimo obsegu otrokove slušne pozornosti.


BEREM SINKU: Berem 4-letniku z odkrenljivo pozornostjo, ki med poslušanjem branja nikoli v celoti ne miruje (vmes se igra z rokami ali avtomobilčkom, pleza po postelji, premika noge ipd.), a branju vseeno dobro prisluhne. Pripovedi večinoma ne ustavlja. Lažje sledi slikanicam, ki imajo na posamezni strani manj besedila in več slikovnega gradiva. Zanimanja za slikanice, v katerih na eni strani prevladuje le besedilo, še nima. Branju veliko lažje prisluhne ob večerih, ko je fizično mirnejši kot podnevi.


[Gdč. knjiga] Katere konkretne metode za spodbujanje slušne pozornosti med branjem otroku se zdijo še posebej uporabne?

[Sabrina in Anja] Pomembno je, da med branjem pritegnemo otrokovo pozornost tako, da uporabimo različne glasove za različne like, ki v zgodbi nastopajo. Prav tako naj bo branje interaktivna aktivnost, v katero je otrok aktivno vključen. V ta namen izberemo takšne knjige, ki vsebujejo zavihke, ali knjige, ki od otroka zahtevajo, da nekaj naredi.

Starejše predšolske otroke lahko v pripovedovanje vključimo tako, da jih prosimo, da predvidevajo, kaj se bo zgodilo na naslednji strani knjige oziroma kaj se bo zgodilo v zgodbi. Predvidevanje od otroka zahteva, da pozorno posluša pripoved in podrobnosti v zgodbi, da bi lahko logično sklepal, kaj se bo zgodilo. Ko knjigo preberemo do konca, otroka prosimo, da jo obnovi s svojimi besedami. Prav tako lahko otroka aktivno vključimo v pripovedovanje tako, da mu ponudimo igrače, s katerimi odigra slišano zgodbo.


BEREM SINKU: Sin lažje ohranja pozornost ob preglednih, barvno usklajenih in izčiščenih ilustracijah. Zbrane so na priporočilnem bralnem seznamu BEREM SINKU 2-4, ki bo na voljo od torka, 12. 12. Zavihki v knjigah ga zelo zabavajo, a se med branjem večinoma posveča le njihovemu odpiranju in zapiranju, zgodbi pa manj prisluhne. Podobno je pri zvočnih knjigah. Tam se osredotoči na posamezne tipke in zvoke, manj pa na vsebino prebranega. Pomembno je, da slikanice berem zelo doživeto in razmeroma glasno, z več različnimi glasovi in čustvenim barvanjem besedila (vprašalne povedi, dialogi, strah, veselje …). Ob branju nove, še neznane slikanice, je manj slušno pozoren kot ob ponovnem branju.


[Gdč. knjiga] Ali obstajajo natančnejši podatki o tem, koliko minut slušne pozornosti naj bi ob branju zmogel 2-letnik, koliko 4-letnik in tako naprej?

[Sabrina in Anja] Kljub temu da razvoj slušne pozornosti poteka po določenih stopnjah, je pozornost odvisna od številnih dejavnikov, zato težko določimo časovne norme v minutah, ko naj bi otrok zbrano poslušal in sledil pripovedi. Nedvomno zgodnje branje knjig otrokom spodbuja razvoj slušne pozornosti, hkrati pa raziskovalci ugotavljajo, da branje knjig otrokom, starim osem mesecev in več, pozitivno vpliva na njihov celoten jezikovni razvoj.


BEREM SINKU: Najvidnejšo spremembo v količini slušne pozornosti ob branju knjig sem pri sinu opazila pri 2. letu, ko je prvič prisluhnil celotni Muci Copatarici. Zdaj kot 4-letnik v enem večeru zbrano posluša več zapored prebranih krajših slikanic (tudi več kot 5), medtem ko težje prisluhne eni sami, izrazito daljši pravljici. Godijo mu hitrejše menjavanje ilustracij, listanje strani in vsebinski premiki v zgodbi.

Če bereš posebej vihravemu mlademu bralcu, je branje še večji izziv. Morda si pomagaš z mojim zapisom KAKO BRATI NEMIRNEMU OTROKU?


Na vprašanja Gdč. knjige sta odgovorili logopedinji Anja Bolarič in Sabrina Cirman. Še več o branju knjig z malčki, preberi na njuni odlični spletni strani Logopedski kotiček. Začni s tem prispevkom.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor