ZAKAJ SE OTROK V POLENTI KUHA

Zakaj se otrok v polenti kuha je roman, ki sem ga med letošnjimi slovenskimi prevodi sicer zgodaj opazila, a me je nejasen naslov od branja kar nekaj mesecev odvračal. Zdaj bi rada podobno zadržanim dušam povedala, da je točno to knjigo izjemno zanimivo prebrati. Kdo je otrok, zakaj polenta?

Povedi v Zakaj se otrok v polenti kuha so preproste in kratke. Občutek imamo, da nam govori dekletce, še nespretno v komunikaciji, pisanju in razumevanju sveta, ki jo obdaja. Njena pripoved je odsekana, asociativna, polna spominov in jedrnatih spoznanj o okolju, v katerem živi. Zato je to knjiga, ki jo je mogoče brati po delih – samo tako, da odpreš naključno stran in že na njej najdeš stavek ali dva, poln tistega, kar rodi tudi branje celotnega besedila: trajno grenkobo.

Osrednji motiv Aglajinega življenja, roman je namreč avtobiografski, je cirkus. Cirkus, ki se seli, cirkus, ki ji daje le navidezno svobodo in vsakodnevno vznemirjenje. Cirkus, ki ji je po eni strani rešil življenje ob selitvi iz diktatorske Romunije, po drugi pa jo je usodno ranil z obljubo brezmejnosti in varnosti. Bilo je le malo prvega in še manj drugega.

Ob branju Zakaj se otrok v polenti kuha ne moremo mimo zavihka knjige, na katerem med drugim piše: “Leta 2001 se je [op. Gdč. knjige, Aglaja Veteranyi] znašla v globoki psihični krizi in se leto pozneje utopila v Züriškem jezeru.”

Ni nenavadno, če torej v Aglajinem delu iščemo mesta, ki so nanjo usodno vplivala. Ni pretirano niti, če s prstom pokažemo na skrajno destruktivno družinsko dinamiko, na tisti notranji cirkus v dejanskem cirkusu, na nasilje, zlorabe, izprijeno spolnost, izmaličen pogled na žensko, razvrednotenje izobrazbe …

“Moja mama vstopa in izstopa v meni. Videti sem kot fotografija moje mame. Videti sem brez sebe.”

To je zgodba o dekličinem hromečem strahu pred tem, da bo njena mama, sicer izkušena akrobatka z jeklenimi lasmi, slej ali prej strmoglavila na tla. Bi to Aglajo pogubilo ali … ? Že zgodaj se zave lastnih omejitev, ki se poglabljajo zaradi vrojenosti v točno določeno državo in družino. Kako menjati dlako, se iz cirkusanta, avanturista, zabavljača in skrušenega iskalca sreče preleviti v pismeno osebo v času in prostoru, kjer pisati in brati ni vrednota, saj lahko vse, domnevno, pokažeš na drogu ali s pestmi, mogoče  pa na filmu, v katerem moraš nastopati, ker tvoj oče verjame, da bo s tem mastno zaslužil? Kdo mu sploh lahko verjame?

“Srečo sem si predstavljala drugače.”

Kaj pomeni polenta v naslovu? Zakaj se otrok kuha v njej? Kdo je ta ubogi otrok? To je motiv, ki se v Aglajini zgodbi večkrat ponovi in daje vedeti, koliko teže je prenesla kot deklica, koliko izgub je doživela, preden je dokončno izgubila sebe, in koliko razočaranj o tistih, ki naj bi bili njeni dragi, je prenesla. Pripoved o polenti in otroku v njej je sprejela kot sredstvo (samo)tolažbe, kot mašilo pred tresljaji in zvoki svoje glasne matere, sestre, očeta, tete ter vseh drugih moških, in se ob tem nepopravljivo opekla.


Aglaja Veteranyi: ZAKAJ SE OTROK V POLENTI KUHA (Modrijan, 2017, 192 str., prevedla Kristina Jurkovič)

Posnet je tudi film Aglaja.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

Dodaj odgovor