STARŠEVSKE SKUPINE NA FACEBOOKU – NE, HVALA!

Kaj stori vsaka ženska, ko prvič zagleda plus na nosečniškem testu? Prijavi se na Facebook in poizve, ali že obstaja starševska skupina z imenom, ki oznanja mesec njenega poroda. Najde torej ‘Sončki maj 2015’ ali ‘Otroci decembra 2016’ in se nemudoma včlani. Kaj si obeta od tega? Babji čvek, deljenje izkušenj, nova poznanstva, kolektivno reševanje nosečniških, porodnih in poporodnih zagat … Opa, napaka! Biti v starševski skupini na Facebooku lahko pomeni tudi kaj drugega, slabšega. Lahko zamaje tvoj odnos do materinskosti, lastnih vzgojnih kompetenc, odnosa do otroka, načina nege in skrbi zanj. Naj pojasnim …

PORODNIŠKA – V SKUPINI JE ZABAVNO!

Najprej je zelo zabavno, pa še rodile niste! Dekleta kažejo nosečniške trebuščke, ti pa se ob vsaki drugi sprva nedolžno sprašuješ: “A je moj trebuh okej, a je prevelik, a je premajhen, joj, asimestričen je.” Dekleta štejejo otrokove gibe. “A moj danes brca preveč ali premalo?” Dekleta opisujejo barvo svojega izcedka, ti pa sama sebi: “Kakšen je moj? Je običajen, pač nosečniški, ali je to bolj vnetju podobno?” Ena od nosečnic komentira novo objavo: “Točno takšen izcedek je imela moja sestrična in takoj je morala v porodno.” SOS, skupina je na nogah, vse ženske so še ves dan zazrte v svoje vložke. Dekleta lepijo fotografije oblačil, ki jih prekuhavajo in likajo štiri mesece pred porodom, kolebajo med vozički, ki stanejo med 700 in 1000 evri (seveda je največja dilema barva), vmes se zaročijo (otrok naj ne odrašča v grehu), obnavljajo hiške, se prepirajo s taščami … Poročajo o vsem mogočem. Res je (še) zabavno!

A kmalu se opazi, da manj izkušena, morda poporodno depresivna, introvertirana ali le značajsko občutljivejša ženska, morda bolj individualistično naravnana, v mojem primeru pa celo mati nedonošenčka, ki se ni v niti eni reči v prvem letu skladal z drugimi, donošenimi otroki, ne spada v takšno spletno okolje.

Na videz neboleče in neproblematične teme, ki jih ženske dnevno obdelujejo v taki skupini, lahko v ranljivejši del mater (v vsaki skupini so, stvarni ali spletni) naselijo občutkke krivde, nezmožnosti, drugačnosti – pa ne samo glede sebe kot matere, temveč tudi otroka. Poglejte vendar vse te nasmejane dojenčke v profilnih slikah, ki zlahka sprejemajo prve žlice goste hrane in se tri ure speči vozijo v vozičkih, njihove mamice pa nemoteno klepetajo sredi nakupovalnih centrov. Kdaj te virtualne podobe postane merilo tvojega materinstva? V nekem obsegu točno takrat, ko se, sicer dobronamerno, vključiš v tovrstne starševske skupine na Facebooku.

OTROK JE MALČEK – V SKUPINI POSTAJA ZADUŠNO

V skupini vprašaš: ‘Kako malčku umiti zobe?’ Dobiš 3 odgovore, ki se zelo izčrpno lotijo problema, punce ti želijo pomagati. Potem so vmes štiri, ki sploh ne preberejo vprašanja, temveč morajo nujno natipkati: “Naš pa si brez problema umiva zobke. Ima modro ščetko Aquafresh.” ‘Je ščetka odločujoča?’ pomisliš naivno. Ko se zvrsti 15 komentarjev, s katerimi se ukvarjaš vsaj 45 minut, ker si želiš prav vsakega prebrati od A do Ž, ga povšečkati in se nanj odzvati s tehtnim komentarjem, ugotoviš, da tvoj froc kljub apliciranju nove, po Facebooku povzete metode, še zmeraj hektično beži pred ščetko, ti jo meče v obraz, se dere, kot da bi ga dajal iz kože, pljuva in celo zaloputne z vrati – star je dve leti.

Ne veš še, da bo minilo še vsaj leto dni takega bojevanja s ščetko, pri čemer nimajo tvoji prijemi prav nobene vrednosti, niti ne gre za tvojo materinsko (ne)moč v boju z malčkom ali celo nadnaravno moč mater na Facebooku, ki otroku baje nemoteno ščetkajo zobovje, temveč za otroka, ki trenutno ščetko pač sovraži. Fokusa, da to ne bo večno, v tistem trenutku žal nimaš. Imaš pa škodljivo osredotočenost na domnevne Facebook vzgojne uspehe drugih žensk, vsak dan namreč vestno poročajo o njih.

Škoda, da ob tem ne vidiš, da je trmastih otrok pri tej starosti vsaj 50 %, le v Facebook skupini mam, ki ji pripadaš, očitno ne obstajajo. Tam so namreč le mame treh sort: tiste z otroki, ki se takoj uklonijo njihovi volji, one, ki z domišljijskimi prijemi že kako otroka naposled prepričajo v mirno umivanje zob, in ti, ki točno te prijeme sicer vestno izjavaš, a žal neuspešno, zato sklep: si neuspešna mama (da je tvoj otrok blazno nenavaden, bi bilo zelo neljubeče priznati, sploh javno in v skupini, kjer se deli le materinska ljubezen).

Zdaj si že blizu tega, da podvomiš o tej logiki lastne neuspešnosti, tako preprosta se zdi, največja zguba med spletnimi materami nekako ne moreš biti. Poigravaš se z mislijo, da bi se iz Facebook skupine izpisala (kako teatralno premlevaš o tej odločitvi in njenih posledicah). Zdaj moraš le še zatreti izgovore, kot so ‘dolgčas mi bo, navezala sem se na te mame, na njihove zgodbe, njihove sončke’ in podobno … sranje.

OTROK DOPOLNI 3 LETA – V SKUPINI JE ŠKODLJIVO OSTATI

Tvoj otrok si nekega dne začne umivati zobe – brez pritoževanja, ne poznaš metode, po kateri je to uspelo, zato je tudi ne moreš priporočiti drugim. ‘Dozorel je,’ bi rekli v ljudskem jeziku. Ti pa … izgorela si. Prepričana, da je starševstvo točno to, kar se dnevno odvija na spletu v mali skupini mater, ki večkrat na dan objavljajo popolne fotografije s popolnega družinskega izleta s popolnimi otroki v popolnih oblačilih. Prepričana, da je odlična mama tista, ki pozna vse vege recepte in otroka že kako prepriča, da zmaže en lonec zelenjavne omake – kako ji ne bi verjela, če je sit obraz svojega malčka pravkar objavila v skupini! Ta otrok še pospravi za seboj! Mogoče zato, ker mu mama vsak večer podplate namaže z eteričnim oljem? Vpliva tudi na … pridnost?!

POMEMBNA OPOMBA: Pričujoča objava govori o negativnem vplivu skupin staršev, pretežno mater, na Facebooku na splošno, ki nastaja zaradi dinamike takih skupin kot celote in ne kaže s prstom na nobenega posameznika v konkretni starševski skupini.

Prepričana si tudi, da je nekaj čudnega, če še pred iztekom prve porodniške nisi zanosila z novim otrokom – halo, kaj pa razlika med sorojencema in kam se ti mudi, saj niti službe nimaš, pravijo v skupini? Boš pa še malo doma, z otroki. Tam se boš lahko z njimi igrala po montessori metodi, to bo dvignilo potenciale tvojega malega genija, ki že zdaj vozi kolo brez pomožnih kolesc. Daj, poglejte v videu, ki si ga pravkar naložila na zid, vreden je vsaj 35 ženskih vzklikov navdušenja (da je za ekranom vsaj 37 zaskrbljenih mater, ki pravkar guglajo ‘toddler age without training wheels’, ostaja, žal, spregledano). In ker tudi na FB ni vse popolno, v skupini občasno katera potoži, da je na svojega sončka zakričala, a že v naslednjih petih minutah je spodaj vsaj 20 tolažečih in razmevajočih komentarjev – od ‘Nobena mama ni popolna’ do ‘Tudi meni se je to danes zgodilo trikrat #slabavest’ ali celo ‘Zaslužil si je, tamali so zviti, sploh threenagerji, ne daj se mu, ti si šefica’. Res želiš še sodelovati?

IZ STARŠEVSKIH SKUPIN NA FACEBOOKU SE IZPIŠEŠ

En dan se izpišeš iz Facebook starševskih skupin, in to ni protest, sprva je samo želja po razbremenitvi tvojega časa, ki ga preživiš na spletu. Ali sploh veš, da se ravno zaradi tega izpisa lahko rodi nekaj tako neverjetnega in nepričakovanega, kot je tvoje novo materinstvo? Tako, ki je odločno, samostojno, mirnejše in v otroka ter vase bolj zaupljivo. Neprimerjalno, netekmovalno, neprikrajšano in ne po zadnjih trendih doživeto, nakupljeno ter spletno deljeno. Materinstvo, ki je zgolj tvoje, v dobrem in slabem, materinstvo BREZ starševskih skupin? Da!

Zame je bil izjemno pomembna Facebook skupina Sočutno starševstvo, v kateri sem se prvič seznanila s takim načinom vzgajanja in posledično prebrala več odlične literature na to temo (za to knjigo ji bom večno hvaležna). Ko sem dojela, da v skupini obstaja preveč članov, da bi sploh lahko še čutila dobro mero zasebnosti in ko se mi je zazdelo, da se v njej ne naučim nič več novega, branje številnih objavljenih objav pa mi odvzema ogromno časa (spregledati pa jih kot obsesivno-kompulzivna uporabnica spleta ne znam), sem se izpisala tudi iz nje.

Starševske skupine na Facebooku torej materam (zanimivo, moški potrebe po takem članstvu in aktivnosti nimajo) v nekem trenutku zrelega materinstva (in takšno je lahko že od začetka ali šele čez leta) nimajo dati drugega kot morebitno novo virtualno poznanstvo, ki se pozneje ohrani tudi v stvarnem življenju, in trenutno uteho ter sprostitev.

Žal lahko v smislu deljenja družinskega vsakdana z neznanci in občutljivješih tem materam iz ranljivejših skupin  odvzamejo ogromno pomembnega, kar bi sicer organsko raslo z njimi in otrokom, predvsem materinsko suverenost in zadovoljstvo v tej vlogi.

Na srečo lahko ženska s preprostim izpisom iz starševskih skupin relativno hitro marsikaj pridobi nazaj, recimo obilico časa, ki ga je prej namenila osveževanju in spremljanju dogajanja v skupini neznancev, s katerimi jo večinoma druži le to, da so vsi starši. Zdaj lahko ta čas končno investira v vrtnarjenje, pletenje, branje ali pa mogoče v … Pintrest?

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. Meni je psihologinja na moj komentar, da se kolegica non stop hvali s tem, koliko njen dojenček spi, rekla: naslednjič se pa še vi zlažite 😊 Mislim, da vsaka taka FB-skupnost temelji na pretiravanju in ja, lažeh. In za krhke, rahlo depresivne mamice, kakršna sem bila tudi sama, so takšne skupine nevarne. Zato hvala za tale zapis.

  2. Mateja, hvala za zapisano. Vse v teh skupinah po moje ni lažnivo, res obstajajo otroci, ki so že kot dojenčki manj zahtevni, več spijo, lažje se uspavajo, manj jokajo ipd. Problem, ki se kaže v Fb skupinah, pa je, da ranljivejša mama take informacije v nekem obdobju začne dojemati kot edine možne in potem se samosprašuje, lahko tudi zelo zatajevano: zakaj moj otrok ne spi toliko, je z njim kaj narobe, ali jaz kaj počnem narobe ipd.? V tistem trenutku bi taka mama potrebovala širši horizont: ‘Vse je (verjetno) v redu, to je vaš otrok, takšen (ta trenutek) je, zdi se, da to še sami težko prenašate, ali vam lahko ob tem kako pomagam(o)?’ Ne pa sol na rano, ki si jo daje dnevno, ko odpira FB in izgublja stik s sabo in z otrokom.

Dodaj odgovor