GROZNOVILCA IN DIVJA ZIMA

Lahko, da groznovilco poznate iz prvega dela z naslovom Groznovilca v Hudi hosti. Morda ste si dogodivščine tega nenavadnega bitja ogledali v priljubljeni predstavi Groznovilca v Lutkovnem gledališču Ljubljana? Mogoče pa za groznovilco in hordo njenih gozdnih kolegov še niste slišali? Tudi jaz sem mednje stopila prvič. Oh, kako bi mi godilo še ostati …

Le mislite si, kako presenečena sem bila, bralka, zavezana k nefantazijskim zgodbam, ko sem okoli 37. strani, ko jež kvazi obupano išče svoj novi dom, hlastajoče listala še svežo Groznovilco in divjo zimo ter si mislila: “Vau, kako je pa to zabavno!?”

Ob groznovilci se boste imeli zares fino, kar pomeni: nasmihali, smejali in krohotali se boste. Huda hosta je namreč gozd, v katerem prebivajo hipohondrski jež, sitni polh, vraževerna veverica, ki o sebi govori v tretji osebi, kos, ujet v disfunkcionalen zakon, za etnografijo zainteresirani krt ter drugi, ki v domišljiji slovenske pisateljice Jane Bauer prevzemajo vse mogoče človeške lastnosti. V tem mladinskem delu delujejo kot izvirno gonilo pripovedi.

Zunanja okoliščina groznovilce in prijateljev je dolga in mrzla zima, s katero je večina gozda še kar pomirjena (živali pač spijo svoj zimski spanec), groznovilca, samo rogovile jo ločijo od čisto prave deklice, pa ta letni čas stežka prenaša. Živahnemu bitjecu, željnemu zimskih radosti, ne zadošča, da le tu in tam zgradi sneženega medveda (sneženi mož v Hudi hosti ne obstaja) in se občasno kepa z zajci, zato bolj ali manj uvidevno moti druge, še najraje svoja sostanovalca, ježa in polha. Je v groznovilci tudi kaj predrznosti? Presodite sami.

Groznovilca je besno brcnila v sneg in zavpila med drevje: ‘Zatohleži kosmatih ušes in lenih riti! Naj vam postelje zgnijejo do pomladi!’

V Groznovilci in divji zimi ne manjka hitrih zapletov (prikaže se Zeleni Jurij), pustolovščin (ne tako varno potovanje z zrakoplovom), preobratov (upor zoper prevarantsko veverico z rdečim klobukom) in resnih vprašanj (veverica, ki želi vedeti, kaj je to eksistenca, bobrov dvom o tem, ali bodo tjuljni res kdaj obiskali njegov park). Vse to tvori gozdno skupnost, ki je spreminjajoča se gmota različnih osebnosti, njihovih posebnosti, želja in navad, zato je Huda hosta mesto neštetih prepirov, pa tudi prijateljstva in domiselnih avantur.

Pozornost pritegne zunanja podoba dela, nakazana že na naslovnici knjige, v notranjosti pa je več imenitnih ilustracij Caroline Thaw, ki se uravnoteženo vijejo med besedilom, ga smiselno členijo in bogatijo.

PEDAGOŠKI NAMIG: Knjiga je razdeljena na 16 poglavij, ki obsegajo povprečno 10 strani in tvorijo enovito pripoved. Jezik je pester, pogoste so besedne igre, prevladujejo dialogi. Besedilo od mladega bralca zahteva več smisla za ironijo, zato se mi zdi primerno za branje predvsem v poznejšem predšolskem obdobju in v prvi triadi osnovne šole.

Groznovilco in divjo zimo je mogoče brati neodvisno od prvega dela. Konec pripovedi je odprt. Zlahka slutimo novo nadaljevanje, tako nasprotno hladnosti in snegu – druščina odhaja pod vroče sonce in nergavemu ježu se obeta poroka! Bralec upa, da se bo prebivalcem Hude hoste smel kmalu spet pridružiti!


Jana Bauer: GROZNOVILCA IN DIVJA ZIMA (KUD Sodobnost International, 2017, 159 str., ilustrirala Caroline Thaw)

Objava je nastala v sodelovanju z založbo KUD Sodobnost International.

Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail to someonePrint this page

KOMENTARJI

  1. Izgleda, da to ni knjiga samo za moje pustolovsko navihane otroke polnih življenjskih vprašanj, ampak tudi zame, ki se rada izgubim v lepih ilustracijah, ko iščem odgovore nanje! 😉

  2. Sin je bil navdusen nad prvim delom in z navdusenjem okuzil se naju z hcerko..ne dvomim da bi noro uzivali tudi v tem drugem delu..namesto tedenskega kino vecera bi imeli cudovit druzinski bralni vecer..jeeee

  3. Dovolj je stavek:
    Ob groznovilci se boste imeli zares fino, kar pomeni: nasmihali, smejali in krohotali se boste.

  4. Naše učence je prva knjiga o Groznovilci izredno navdušila in komaj čakamo to zimsko nadaljevanje. Zato je tudi najboljša novička, na katero namigujete v tem blogu, da se pripravlja tudi tretje nadaljevanje.

  5. “Vau, kako je pa to zabavno!?” Zdaj jo pa res moram dobit v roke:)

  6. Prebrali smo že prvo knjigo, bila je super, komaj čakam, da preberemo še tole

  7. Obet zabavnega branja je zadosten razlog, da knjigo nemudoma uvrstimo na seznam knjig, ki jih ob večerih skupaj prebiramo z otroki.

  8. O, kako fino se sliši tale knjiga! Meni je všeč da je Gnoznovilca navihana in pustolovska, moja punčka že kaže na tak karakter… In da je zgodba v gozdu, polni živali, ki bi jih mogoče lahko kasneje srečali na sprehodu. Nikoli ne veš. ☺ Pa ilustracije so čudovite, nežno divje.

  9. Všeč mi je, da je pester jezik in razdelitev na več delov, da lažje prebereš en del vsak dan, drugače je težko knjigo odložit.

Dodaj odgovor