LJUBEZEN

V Ljubezni ob čudovitih ilustracijah in liričnem besedilu listamo med mnogimi odtenki tega tako zaželenega občutka. Spoznavamo, kako večplastna, lepa in tudi žalostna je ljubezen. Zakaj si jo želimo, kako jo dajemo in zakaj je včasih ne prepoznamo? Zakaj naj o ljubezni, tudi njenih temnih plateh, govorimo z otroki, ki jim beremo? Knjiga Ljubezen pove svoje.

V brskanje po mednarodno opaženi slikanici Ljubezen, v Ameriki je izšla na začetku letošnjega leta, najprej prepričajo ilustracije. Močnih barv so, nazornih oblik in velikega formata. Ilustrator Loren Long se zdi posebej spreten v izrisavi človeških obrazov, čustev in vzdušja, ki ga čutimo iz množice življenjskih situacij v slikanici.

Kratko besedilo v Ljubezni lahko zavede, da je knjiga namenjena najmlajšim bralcem. V njej ni enotne zgodbe s tipičnim začetkom in koncem, temveč je to kolaž več prizorov, katerih pomen bralec spoznava počasi in ob obilici prenesenih pomenov. Te lažje razumejo starejši otroci.

PEDAGOŠKI NAMIG: Ob vsaki ilustraciji je besedilo mogoče razširiti v podrobnejšo prosto pripoved. Ob mlajšem otroku se lahko osredotočimo na to, kar takoj opazimo na slikah (predmeti, osebe, barve, dogajanje …), starejši otrok pa bo morda želel sodelovati pri interpretaciji – v kakšnih odnosih in položajih so ljudje, kaj čutijo, o čem razmišljajo in zakaj.

Slikanica zaživi tudi v očeh odraslega – morda prav njega, izkušenega v ljubezni vseh sort, Ljubezen celo razjezi, prestraši? Knjigi so očitali razkrivanje pretirano bolečih tem, takih, s katerimi naj svojih otrok, bojda čustveno nedolžnih bitij, ne bi obremenjevali še ob skupnem branju – to naj bo vendar zgolj zabavno početje. Tega mnenja ne delim.

BEREM SINKU: Ob slikanici se je sin (4,5 leta) bolj kot na besedilo osredotočil na risbe. Najdlje sva se zadržala ob ilustraciji spodaj. Ne da bi brali nadaljevanje te objave, si jo za trenutek oglejte. Kaj opazite? Za kaj gre? Odrasli vidimo družinski prepir: opazimo prevrnjeno pohištvo, domnevamo, da je posledica očetove jeze, vidimo kozarec na klavirju, materin obup in dečkov strah. Ko sem, ne da bi sama začela razlago prizora, sina povprašala, zakaj neki je stol prevrnjen (takoj mu je vzbudil pozornost), je ponudil svetlejšo razlago: “Mami, kuža je po pomoti prevrnil stol, saj vidiš.”

Naj temu prikimam ali pa naj otroka vodim do tistega, kar bi ga lahko zbegalo, celo zabolelo? Ob slikanici Ljubezen se lahko z najmlajšimi pogovorimo o vsem že doživetem in tudi o povsem hipotetičnem – tudi o družinskih prepirih, zakaj pa ne? Je morda vaša hiša imuna proti njim?

In če se sprašujete, kaj neki ima s tem opraviti ljubezen, predstavljate si jo namreč ob srčkih, darilih, poljubih, objemih, hitrem utripanju srca in sreči, listajte naprej. Spoznali boste, da Matt de la Peña v slikanici popelje od vsem očitne ljubezni (oče in hči, ki plešeta na strehi bivalnika) k spregledani ljubezni (moški, ki v snegu odhaja na delo, da bi preskrbel otroka) in vsej njeni teži (ljudje, zbrani pred televizijskim zaslonom, zrejo v katastrofo, ki se je zgodila).

Še več ilustracij iz slikanice Ljubezen si oglejte na Instagramu Gdč. knjige.

Je torej prav, da otrokom prebiramo o tem manj lepem obrazu življenja? Jim z vsem tesnobnim, omenjenim v Ljubezni, zbujamo še več strahu, negotovosti in pesimizma, pa niti L od v naslovu obljubljene ljubezni? Preberite slikanico do konca in ustavili se boste ob tistem, v kar slej ali prej trčimo vsi – ob samega sebe. Je tam sploh kaj ljubezni? Blagor, naj bo! Vzklila je (tudi) iz temnega in otrokom tega ni treba prikrivati.


Matt de la Peña: LJUBEZEN (Ocean, 2018, 40 str., prevedla Nataša Detič, ilustriral Loren Long)

Pripravo objave o Ljubezni je Gdč. knjigi zaupala založba Ocean. Spremljate jo lahko tudi na Facebooku.

Dodaj odgovor