NAJINI VALOVI

Ja, ja, sladko je surfati v svežem partnerskem odnosu, čutiti valove naslade, videti v drugem vsemogočnost in svoje zaljubljeno telo ter srce v opojnem zanosu. Kako pa je stopiti k morju, ko piha burja? Kako, ko vetra sploh ni? NAJINI VALOVI je humoren, a grenak roman o psihofizično izčrpanih zakoncih srednjih let, ki se čez noč odločita zapluti vsak v svojo smer. Zakaj jima ni uspelo ostati v skupnem čolnu? Bi jima sploh ‘moralo’?

Najini valovi je tretji roman slovenske avtorice Petje Rijavec (predhodnika sta Piarovka in po psevdonimom objavljena Milfa). To je tekoče in v sodobni govorici zapisano besedilo, ki pred bralca postavi dinamično ter verjetno sago o propadanju dolgotrajnega partnerskega odnosa.

Dva pripovedovalca, Ajda in Maks se po 50. letu soočita z mnogimi spremembami. Njuna edinka se je odselila, postala bosta stara starša, njuni službi sta le delno zadovoljujoči, njuni telesi zelo drugačni kot pred leti, a njuno čutenje ter mišljenje o zakonu, ki ga živita, postaja vse bolj podobno – klavrno.

Ajda predlaga začasno ločitev in Maks jo sprejme. Pripovedovalca se iz poglavja v poglavje izmenjujeta in pospešujeta branje. Oba sta dosledno zastopana – verjamemo tako ženski kot moškemu.

Zakaj? Zakaj se ga hočem rešiti? Zakaj pavza? Zakaj zdaj? Ker bi rada bila sama. Ker potrebujem mir, prostor in čas za prenašanje svoje tečnobe, staranja, menopavze. Ker ne morem hkrati prenašati še tvojih bremen. A izustila sem le: “Ker tako ne morem več živeti.” (str. 17)

Ena od osrednjih tem dela je kriza srednjih let. Poudariti jo gre zato, ker je to življenjsko obdobje pogosto prezrto tako v kakovostni sodobni (slovenski) literaturi kot v medijih, npr. oglaševalski industriji in družabnih omrežjih, s katerimi smo obdani ves čas. Tam so v ospredju mladi, pa ne njihove duše, temveč njihova čudovita, vitalna, simetrična telesa, ki kipijo od hormonov in v spolnosti najdejo najvišjo uresničitev, v partnerju pa prepoznavajo najmanj dušo dvojčico. Stvarnost s temi ideali nima veliko skupnega, pa vendar hlepimo po njih in trpimo, ker jih ne dosegamo.

Ajda in Maks opažata slabenje svoje spolne moči. Ona se prebuja v vročinskih valovih menopavze, on se spolnosti izogiba zaradi erektilne motnje. Ona se pozorno proučuje v ogledalu ter ob tem pretirano grobo sodi o svoji manjvrednosti, on v ogledalo ne zre, temveč živi stereotip moškega srednjih let, skoraj zadovoljno porejenega, ležečega in pijačo čakajočega.

Seveda je v romanu Najini valovi znanilka sprememb ženska. Ona je tista, ki se vsak dan loti nečesa novega, a je tudi tista, ki v celotni zgodbi potegne najkrajšo. Ko se namreč Maks končno premakne s svojega mesta zakrnelega alfa samca, mu v le nekaj tednih uspe prav vse – nabilda telo, preizkusi se kot ljubimec in njegova samozavest nevarno naraste.

‘Ni fer’ je Ajdin logičen pomislek in očitek (bivšemu) partnerju. Staranje moškega in ženske je družbeno ter individualno docela različno dojeto in ovrednoteno. Medtem ko je Maks s sivimi lasmi in rahlo zanemarjenim videzom seksi, je Ajda le usmiljenja vredna ženska, ki si za frizerja v točno odmerjenih intervalih glede na rast las ne vzame dovolj časa.

A Ajda za svoj mir bolj kot potrditev drugih potrebuje ogromen korak naprej v odnosu do same sebe. Je ženska, ki se pretirano ozira po okolici, se z njo primerja in prav zmeraj zaključi: drugi so boljši, sposobnejši, lepši, mlajši, bolj gladki, spretnejši in samozavestnejši. Bralec si želi, da bi Ajda lahko našla ljubezen v sebi, pa naj se to sliši še tako ezoterično in klišejsko.

Kako naj ta dva, v 95 % romana ločeno živeča zakonca, sploh še pokrpata svoj odnos? Kaj zahtevamo od partnerja in kaj lahko sami damo v dolgoletni zvezi? Kakšna vrednota postane spolnost v zrelih letih? Kako se soočamo s staranjem? Kaj, ko je edino lepilo partnerskega odnosa res otrok (in televizija)?

Danes, ko Ajda sedi v moji jedilnici in čaka, da ji postrežem s še kar dobrimi testeninami z LCHF-omako – še pred pol leta bi mislil, da je to kratica kakšnega domoljubnega društva -, pečat nezvestobe nosiva oba. (str. 202)

V zgodbo Najini valovi se zlahka vživiš neodvisno od tega, ali si sam v dolgotrajnem partnerskem odnosu, lahko si celo mlajši ali starejši od Ajde in Maksa. Samo ozri se po pisarni, kjer delaš, po gostilni, v katero zahajaš, po sprehajalni poti, kamor romaš. Ni nujno, da so te izkušnje tvoje, zanimajo naj te drugi. Prisluhni njihovim pogovorom in jasno postane, da kriza srednjih let ni umetno ustvarjen pojem, temveč je dejstvo 21. stoletja, ko slavimo mladost, delovno učinkovitost, lepoto in spolnost.

Prisluškuj zakonskim zgodbam svojih staršev, kolegov, sosedov in drugih – Ajda in Maks živita med njimi in ne razumeta, zakaj sta bila v prvih letih svojega odnosa tako živa in predana drug drugemu, zakaj pa desetletja pozneje živita tako mimobežno.

Konec Najinih valov bralcu ponuja zelo dobro odskočno desko za samoraziskovanje. Po branju razmisli, kakšen zaključek te partnerske sage si pričakoval, na kaj točno si upal in kakšen bi sploh bil možen konec po vsem, kar se v nekajmesečni pavzi Ajde in Maksa še zgodi.

Seveda je to žanrski roman, zato v njem ne manjka naključij, stereotipov in telenovelastih zapletov. Te boste zahtevnejši bralci romanu morda težje odpustili, tisti drugi pa boste v njem prepoznali odkrito, izrazito humorno in izvirno literarno delo, ki v bralca zasadi pikro puščico z vprašanjem: Kaj, zaboga, potrebujemo v partnerstvu, da bi to bilo zadovoljujoče tudi na zrela leta?

[GDČ. ŽREB] Roman Petje Rijavec, Najini valovi, bom podarila izžrebanemu bralcu Gdč. knjige, ki bo do sobote, 18. maja, v komentarju na blogu, Facebooku ali Instagramu odgovoril na vprašanje iz zaključka te objave, citiram: Kaj, zaboga, potrebujemo v partnerstvu, da bi bilo zadovoljujoče tudi na zrela leta? 


Petja Rijavec: NAJINI VALOVI (Miš, 2019, 213 str., 29,95 EUR)

Objava je nastala v naklonjenem sodelovanju z založbo Miš.

KOMENTARJI

  1. Menim, da je potrebno predvsem spoštovanje, ki se zrcali na več ravneh. In pa dogodivščine – tiste nenačrtovane in nedolžno otroške. Partnerja se morata zavedati svojega notranjega središča, ki jima daje varnost in osebni prostor in iz katerega črpata navdih, ideje, interese, ki niso nujno in samo vezani na (njuno) “dvojino”.

  2. Najprej hvala Nina za odlično predstavitev knjige. V zrelih letih potrebujemo v partnerstvu več prostora in časa zase, da se ponovno veselimo snidenja … dogodivščin v dvoje. Zelo doborodošla je domišljija, ki nam pomaga partnerja presenetiti in razveseliti s stvarmi, ki mu veliko pomenijo; le tako nam bo jedel iz roke 😉 Lp Lili

  3. Zaupanje, pogovor in kompromise. Dopuščati sebi in partnerju svobodno, da si tisto kar zares si.

    1. Martina, izžrebala sem vas! Prosim, posredujte mi svoj naslov, da vam čimprej pošljem roman. Nina

  4. V odnosu si moramo biti blizu – dotik, poljub,lepe besede, vse kar nam sprošča hormone zadovoljstva in to negovat v vseh obdobjih našega življenja. Lp. Monika

  5. Dekleta, hvala za odgovore. Izžrebala sem Martino.

  6. Čestitke Martini! Lepo je bilo brati komentarje, ki dajo vedeti, da je partnerski odnos nekaj najlepšega in najpomembnejšega v življenju, še posebej, če daje podlago vzgoji potomcev. Hvala Nina. Lp Lili

Dodaj odgovor