INSTA GDČ.: MAJ IN JUNIJ 2019

Pozabili smo maj in junija ni več. Dokazujeta dvoje: eden v dežju, drugi v vročini. Nekaj knjig le solidnih, nekaj odličnih. Tukaj je šest naslovov, ki sem jih v preteklih dveh mesecih predstavila v kratki rubriki Insta Gdč.!


Rosie Walsh: MOŠKI, KI NI POKLICAL (Mladinska knjiga, 2018, 360 str.)

V MOŠKI, KI NI POKLICAL ne vidim nič posebnega. Škoda, kako sem jo zadnje dni razvlekla čez svoj čas za branje, a želela sem se prepričati, ali je na zadnjih straneh kakšna boljša fora, ki je prej nisem opazila. Da se v tipa zatreskaš, verjamemo. Da se on vate, tudi. Da bi že po enem tednu padla dol od hormonov – možno. Avtorica od tu naprej tipa umakne iz zgodbe – on ne pokliče, očitno, tudi to je verjetno – in bralca zelo pridobi v iskanju možnega bolj ali manj izvirnega razloga za to, a iz naključja v naključje, kjer se pripoved spreminja sproti ter manj domišljeno, pojenja bralna vnema in naklonjenost zgodbi. Da je vmes še scena na letališču, ljubezenskega romana res ne dvigne za stopnico višje. Kako ste ga doživeli vi?


Žiga X. Gombač: NK Svoboda (Miš, 2016, 184 str.)

Ta je mladinska! V branje bi jo dala zadnji triadi OŠ in odraslim, ki begunstva še ne štekajo. NK SVOBODA je slogovno preprosta, jezikovno sodobna in zgradbeno dinamična: pripovedujeta najstnika, Anej, Slovenec, in Sabi, Sirijec. Njuni preteklosti sta si podobni, sedanjosti črno-beli, prihodnost pa … Kdo ve? Žiga X. Gombač ponudi dva nogometna navdušenca na begu – eden šiba pred ločitvijo staršev, drugi pred vojno. Zgodba je učbeniška in hoče pokazati, kako gledamo na razlike v družbi. Uspe ji delno – za bralca širšega duha manj prepričljivo, za še omahljivega glede družbenih vprašanj, migracij, spola, vojne ipd. pa naj bo NK Svoboda odriv v jasno misel: stop slehernemu nasilju in razčlovečenju posameznika! Žal morajo to mnogi slišati znova in znova! Ko bi le zaleglo …


David Foenkinos: DELIKATNO (Totaliteta, 2019, 192 str.)

Tako zmedenih občutkov ob branju pa še ne! Knjiga je iz 2009, slovenski prevod pa letošnji. Delo je prav v teh dneh objavilo nekaj dobrih besed o njem (članek je še plačljiv). Citati na naslovnici so pompozni. Prevodov romana DELIKATNO je bojda veliko, nagrad in prodanih izvodov tudi. Logično, da bereš z visokimi pričakovanji. Samo potem te vmes preganja še: “F*, pa a nisem gledala filma?!” Še zdaj ne vem. Delikatno je zvrstni miks, je referenca na referenco, je vsaj tri ljubezenske zgodbe dolga pripoved o vsaj treh simpatično nelagodnih osebah, je pripovedovalec, ki se vtika v pripoved z ironijo, in nikoli ne veš, ali je nekaj reees slabo napisano ali pa roman sebe pač ne jemlje resno. Po drugi strani je v njem mimogrede navrženih kar nekaj življenjskih uvidov (“Z ljubezenskimi pogovori vedno zamujamo pet minut.”), zaradi katerih v avtorju prepoznaš moč analize najdrobnejših trenutkov v moško-ženskih odnosih, a Delikatno mi vseeno ni teklo gladko. Poseben roman, prav zares … p-o-s-e-b-e-n. Če ga je prebral še kdo, naj potrdi ali docela prevrne moj vtis.


Rubriki INSTA GDČ. lahko vsak mesec sproti slediš na Facebooku (tukaj) in Instagramu (in tukaj). Hvala, ker moje pisanje spremljaš na toliko spletnih mestih!


Peter A. Levine, Maggie Kline: SKUPAJ PREMAGUJMO TRAVME IN STRES – Kako pri otrocih krepimo samozavest in psihično odpornost (Mladinska knjiga, 2019, 264 str.)

Dva psihologa, Peter A. Levine in Maggie Kline, o tem, kaj je travma pri otroku (širše od spolne zlorabe, vojne, prometne nesreče – dodajata vsaj še porodno izkušnjo, razne padce in poškodbe, obiske zdravnikov, operacije idr.), in kako jo otroku pomagati preliti v nekaj obvladljivega. Všeč mi je, kakšno moč avtorja polagata v roke mirnega, osredotočenega in opolnomočenega odraslega, ne nujno strokovnjaka, lahko ‘le’ starša, učitelja, vzgojitelja. Tem knjigo SKUPAJ PREMAGUJEMO TRAVME IN STRES še posebej priporočam. Jasno razloži, kako se vede, čuti in odziva otrok, ki z besedami le stežka pove o svojih težkih izkušnjah, ter kot glavno možnost prebolevanja te opisuje možnosti za vodeno igro, s katero otrok premosti travmo, zgodbe, pesmi, risbe idr., kar naj bi mu povrnilo čustveno trdnost in telesno ravnovesje. Ni tako lahko, kot se morda zdajle bere, a zdi se možna pot.


Ani Župančič: SPOMINI NA OTONA (Forma 7, 2019, 128 str.)

“Vsi se odpravljamo zdoma. Jaz zaklepam, Oton je pa neučakan: ‘Ja, kdo bo pa kradel!'” Tako Ani Župančič, rojena Kessler, v svojih živih spominih na vsakdan, delo in literarno sceno z možem Otonom Župančičem. O njegovih slavnih zadnjih besedah (Ali boš prišla, če te bom klical?), o 80 cigaretah na dan, o gostilnah, mizernih izplačilih honorarjev, prijateljstvu s Cankarjem, Cicibanu in prevajanju Shakespeara, nenavadnih navadah in smislu za humor. Odlično branje za literarnega ozadja željne. Dragi bodoči 3. letniki, SPOMINE NA OTONA bomo pa v naslednjem šolskem letu spravili v razred. Bo Duma še bolj živa! /muahaha/


Sandra Cisneros: HIŠA V ULICI MANGO (Modrijan, 2018, 120 str.)

HIŠA V ULICI MANGO je kratka zbirka anekdot z neke ulice v ZDA, kjer deklica, priseljenka, opazuje okoliške prebivalce, med njimi moške, ki odhajajo, bolezni, ki pestijo, otroke, ki se rojevajo v prostor brez prave prihodnosti, ženske, ki obupajo. Hrepeni po drugačnem življenju, a si ga ne upa priznati na glas, ker se zdi sama sebi sebična. Usode drugih se ji zdijo večje od njene, četudi se porajajo v pomanjkanju – ali prav zaradi tega. Bi o vsaki ulici lahko napisali podobno knjigo? Seveda! Je ta Sandre Cisneros posebna še zaradi česa? Slog je tisti, ki je prepričal kritike – mene ne tako, tema pa veliko bolj. Na koncu pravi: “Nekega dne bom pospravila knjige in papirje v kovček. Nekega dne bom Mangu rekla adijo. Premočna sem, da bi me obdržal za zmerom. Nekega dne bom odšla.” Hvala, @literarna_lekarna, pri tebi sem prvič opazila to rdečo!


Z mesečnim pregledom INSTA GDČ. se bom spet oglasila predvidoma avgusta ali septembra! Naj ti bo lepo!

Dodaj odgovor