MOZOLJ NA MOZOLJ, POTEM PA NIČ VEČ

Ne, bloga ne bom spremenila v instantno lepotilnico, tudi nove rubrike ne uvajam. Tale o mozoljih naj bo kar v Matigovoru, ker je prav materinstvo tisto, ki lahko izzove nov pogled na svoje vizualne pomanjkljivosti. Mozolj na mozolj, potem pa nič več je zapis, ki ga namenjam a) mozoljavi, žalostni, v tla gledajoči najstnici in b) odrasli ženski, ki je verjela, da bo po puberteti njena koža lepša, pa se to ni in ni zgodilo.

Bila sem a) in b). Prve mozolje sem dobila že zgodaj, verjetno v 5. razredu. Najhujšo epizodo sem doživela okrog 16. ali 17. leta. Takrat sem žalostna in v veliki najstniški zadregi poskusila vse: osebno zdravnico in njene pekoče klimicine, skinorene in drugo. Ni pomagalo.

V 2. letniku srednje šole, ko sem imela kožo na T-predelu obraza že precej vneto, sem od dermatologa prejela recept in ostro opozorilo: “Izvolite roaccutane, pomagal bo, toda ima več stranskih učinkov. Preberite si jih in zdravilo nehajte jemati, če se pojavijo tisti hujši.” To je zdravilo, ki ga povezujejo z depresijo in samomorilnostjo. Poskusila sem ga (edini stranski učinek so bile zelo spokane ustnice) in po mesecih jemanja prvič po več letih imela manj mozoljev in veliko več samozavesti.

Puberteta z mozolji je zelo dolga …

Puberteto sem preživela v iskanju idealne kozmetike. Nisem je našla. Koža je bila večinoma mastna, ponekod suha, zapletla sem se v krog korektorjev in rednih obiskov kozmetičarke, a mozolji so ne glede na nego ostajali.

Največja laž, ki sem jo poslušala med puberteto glede mozoljev, je bila: “Počakaj, ko boš stara 20, jih ne boš več imela.” Pa sem bila 20 in 25 in sem bila 30 in sem imela nove zagone mozoljev, kože brez problemov pa od nikoder.

Mozolje je bilo vseeno najtežje prenašati prav med najstništvom. Pozneje, kot odrasla ženska, zdaj tudi mati, sem o njih začela razmišljati lahkotneje: tu so, kakor neprijetno, odveč in čudno mi je, v življenju pa moram postoriti še kaj drugega, kot zaprepadeno zreti v ogledalo ali z roko prekrivati belega kapitalca na bradi. Še kaj drugega sem kot bitje z mozolji, toda temu je bilo v najstništvu zelo težko verjeti.

Tebi, draga najstnica iz uvodne točke a)

Poznam te, vidim te. Vem, kako neprijetno ti je stati pred zrcalom, kako pogosto kolebaš pred polico v drogeriji in vse upe polagaš v tisti novi tonik, čistilno mleko in drugo. Fantov ne gledaš v oči, zreti v sošolke s kožo kot dojenčkovo ritko je zelo težko, a tega za nobeno ceno ne boš priznala na glas. Mama ti itak vsake toliko reče, da si luškana in da mozoljev nihče ne opazi. Ne verjameš. Še en čudak je tu, tvoj fant, ki očitno vidi onstran teh bolečih, rumenih, debelih, rdečih gmot na tvojem nosu, bradi in čelu. Vseeno je, kaj ti povejo drugi, tebi mozolji grenijo vsakdan in krhajo samozavest. Razumem.

Zgodilo se bo še več impulzivnih nakupov. Odšla boš v trgovino s specializirano naravno kozmetiko in tam zapravila večji del svoje štipendije. Ne bo pomagalo, mozolji bodo ostali. Prebrala boš, da moraš piti veliko vode, pozorno odstranjevati ličila in se izogibati pudru. Rekli ti bodo, da si redno peri lase in menjavaj vzglavnik, da ne jej toliko čokolade in, seveda, že prej sem omenila in še enkrat moram: počakaj, ko boš starejša, bo vse to pozabljeno. Hmm, morda pa ne bo!

Tebi, draga odrasla ženska z mozolji

Potem ti je 30 let in še vedno si mozoljava. Ne le pred menstruacijo, temveč ne glede na ta famozni cikel. Mozolje zdaj pripisuješ stresu, hormonskim spremembam in na koncu si, ker imaš ogromno dela z materinstvom, svojo kariero, gospodinjstvom, partner pa s tabo še zmeraj vztraja, priznaš, da so mozolji očitno sestavni del tebe. Takšna pač si, konca sveta pa tudi ne bo. Zdaj si se tako ali tako že navadila na svoj vneti obraz in točno veš, da zjutraj ni pametno stisniti mozolja, če nočeš, da te vse dopoldne sodelavci sprašujejo, ali se ti je kaj posebnega pripetilo (“Ne, f*, mozolj sem si stisnila in zdaj je pač vse rdeče, zelo rdeče, saj vidiš …”).

Duhovno si zrasla, zdaj si zrela, kot se spodobi: sprejela si svoje težave s kožo, upanja na izboljšanje nimaš več, lahko živiš tako mozoljavo do konca svojih dni, ker so druge težave, ki jih že čutiš, itak mnogo večje. Kozmetični industriji se ne daš več prepričati. Zdaj kupuješ le še tisti en in isti čistilni gel, ker ti ta ugaja vsaj toliko, da mozoljev ni 20, temveč le 10. Upaš, da ga nikoli ne umaknejo iz prodaje.

Ko se danes ozrem nazaj, vidim le tri obdobja, ko sem imela manj ali skoraj nič težav z mozolji:

1. roaccutane

2. kontracepcijske tablete

3. nosečnost

Toda to še ni vse …

Po več kot 20 (!) letih mozoljavega življenja se že štiri mesece čudim (in v zasedi čakam), da mozoljev nimam več. Niti enega več. Imam razširjene pore (grdo), brazgotine in madeže od starih mozoljev (bljek), odvečne dlake na obrazu (Kako biti poraščena ženska v svetu brezhibne gladkosti?), novih mozoljev pa vse te mesece res ni več. Kaj se je zgodilo? Kakšen lepotilni recept lahko ponudim svojim mozolje free željnim sledilkam?

Nimam ga in ne upam si ga prodati. Povedala ti bom le, kaj se je v tem času spremenilo in kaj se sploh ni.

1. Po več letih sem obiskala kozmetičarko in prvič v življenju je na mojem obrazu izvedla terapijo z ultrazvokom. Za to sem odštela 100 evrov, čeprav sem si ob vstopu v salon postavila tihi osebni limit, ki je bil za vsaj 30 % nižji, toda so trenutki v življenju, ko si rečeš: YOLO.

(Prosim, ne pišite mi, ali pridem na gratis nego v vaš salon, ker se na drugi obisk – pore pa to – naročam že 1 mesec. Nič ne kaže, da si bom za to sploh vzela čas, prav tako sem zvesti in previdni tip potrošnika – če sem nekje zadovoljna, grem spet tja.)

2. Ne jem več suhe salame (sploh) in pojem povprečno en mesni obrok na teden (prej vsaj tri). Te spremembe nisem uvedla zaradi kože, temveč počutja. Še vedno se počutim za en drek, mozoljev pa res nimam več.

3. Že vsaj eno leto uživam omega 3 in vitamin D. Možgani pa to.

4. Prvič v življenju uporabljam serum za vlaženje kože (Paula’s choice), in sicer po večernem čiščenju. Presenečno ugotavljam, da po uvedbi tega produkta nimam nobenih težav. Vsaj 15 let sem bila namreč prepričana, da imam mastno kožo, in je lahka dnevna krema (La Roche-posay) vse, kar lahko vržem na obraz.

5. Prvič v življenju po nanosu dnevne kreme nanesem še kremo z zaščitnim faktorjem 50 (tudi če ni sončno). Upoštevala sem nasvet zdravnice Ane Debevc Prašnikar aka @antiageanasan (na IG ji je bilo res fino slediti, toda saj že veš, Instagram, ne grem se več!).

6. Začela sem se bolj ali manj redno rekreirati, a vseeno ne v taki meri in maniri, da bi ravno to izboljšalo stanje kože.

Še vedno jem sladkarije in se bašem s čipsom. Nisem noseča. Ne jemljem nobenih zdravil ali kontracepcije. Že vse življenje imam reden menstrualni cikel, mozolji gor ali dol. Zadnje mesece živim pod še večjim stresom kot kadarkoli prej. Kaj torej deluje in kaj sploh ne? Ni enega odgovora in ne daj se prepričati, da glede mozoljev res obstaja.

Za tiste, ki boste prebrali samo to …

S tem zapisom ne morem pametovati: “Samo rada se imej, z mozoljčki ali brez.” Vem, da se je z mozolji pač težje vzljubiti. Obraz je zmeraj tukaj, vsi ga vidijo, ti ga čutiš. Niti ti ne morem zaupati ene same formule, imena izdelka, ki bo deloval, ali življenjske navade, ki bo tvojo kožo razbremenila. S tem zapisom ugotavljam le:

1. Ne obstaja en sam kozmetični izdelek, ki bo rešil tvojo mozoljavost.

2. Za mozolje ni odgovoren le stres, ki je dandanes odgovor na vsako zagato, telesno ali mentalno, s katero se srečaš.

3. Postavi si mejo, koliko denarja boš vložila v preizkušanje raznih kozmetičnih izdelkov. Kaj, če boš imela mozolje vsaj še do menopavze?

4. Postavi si mejo, koliko kozmetičnim izdelkom boš še namenila svoj čas, pozornost in prostor na polici v kopalnici. Vsega povprek pač ne moreš uporabljati. In če ti neka krema ne ustreza, za božjo voljo, napol uporabljeno preprosto predaj kolegici, ki ima manj problematično kožo.

5. Ne poslušaj nasvetov drugih, sploh tistih, ki so imeli v življenju le dva podkožna orjaka. Dali ti bodo občutek, da nekaj, bog ve, kaj, delaš narobe in mozolji so le posledica tvojih napak. Ne, ni vse v telesu pod tvojim nadzorom.

Da, morda boš po mozoljavi puberteti srečnica s čisto kožo. Toda hej, vprašaj se, kaj boš storila in kaj mislila o sebi, ko/če bo najstništva že trikrat konec, mozolji pa bodo še kar tu?


Je bilo moje e-premišljevanje vredno prebrati?

KOMENTARJI

  1. Hvala ti, čutim in razumem 🤗

  2. Res si fajn to zapisala. Sem imela tudi sama težave z mozolji. Vedno sem mislila da imam mastno kožo in na predelih zelo suho. Potem pa sem lani malo vložila vase in šla h kozmetičarki na diagnostiko kože in lahko rečem da je bila vredna svoje cene. Začela sem z uporabo kreme z večjim zaščitnim faktorjem, pa serum in tonik… ampak največjo razliko pa sem opazila po jemanju vitamina c (vzela pri kozmetičarki). Mozolji so še vedno nastajali, a bili so veliko manjši in manj moteči. V tem mesecu sem zaradi sinovih zdr.težav tudi v svoji prehrani črtala sladkor in proizvode iz bele moke, in lahko rečem da se tudi to pozna. Juhej

Dodaj odgovor