Art Spiegelman: Maus (Penguin Group, 2003, 296 str.)
To je bil moj drugi prebrani strip v življenju (prvega vam predstavim kdaj drugič). Strip, ki je že ob svojem nastanku (prvi del je izšel leta 1986, drugi pa 1991) postal svetovna uspešnica. Strip, ki je avtorju Artu Spiegelmanu prinesel Pulitzerjevo nagrado (in mnoge druge). Strip, ki osupne zaradi mnogih reči. In strip, za katerega ste zagotovo že kdaj slišali, ali pa bi ga prepoznali vsaj po naslovnici, kajne?
Maus je igra mačk in miši, ki se je v času 2. svetovne vojne v Evropi čisto zares zgodila. Art Spiegelman je v stripu prikazal življenjsko zgodbo svojega očeta in matere, ki sta kot poljska žida bila deportirana v več koncentracijskih taborišč, vseskozi pa smo priča tudi življenjskim prigodam Arta kot umetnika, radovedneža, zaznamovanega s strani družinske usode. Stripu poleg vsebine dajejo izjemno moč tudi natančne črno-bele ilustracije in spretno vključevanje duhovitih dialogov med Artom in njegovim očetom, Vladekom.
Sama sem bila ob branju tega stripa osupla zaradi sporočilne moči, ki jo to delo prinaša – zdi se mi izjemno, da je mogoče s tako malo besedami, ki jim je v stripu pač odmerjen manjši delež kot v drugih literarnih zvrsteh, izpovedati tako težko zgodovinsko temo, kakršna je nacizem. Avtor v stripu ni izhajal iz človeških podob likov, ampak je slednje domiselno zamaskiral v mačke (sovražniki) in miši (žrtve), s čimer je krog krutega in dolgotrajnega poigravanja mačke z mišjo še dodatno sklenjen.
Delo je doživelo in še doživlja ponatise, prevajano pa je bilo v mnoge svetovne jezike. Jaz sem prebrala Mausa v angleščini, v slovenskih knjižnicah pa je na voljo tudi slovenski prevod Ota Lutharja.
Knjigo močno priporočam vsakomur, ki želi razširiti svoj bralni spekter in uživati ob srečanju s stripom – četudi prvem!
Včasih se mi zdi, da takšne knjige učijo več kot suhoparni zgodovinski učbeniki … Škoda, ker se šolski prostor zanje še vedno ne odpre.