Paolo Giordano: Samotnost praštevil (Mladinska knjiga, zbirka Roman, 2010, 313 str., prevod Anita Jadrič)


Knjigo krasijo nekatere čudovite jezikovne podobe in nič klišejska zgodba, ki pa je na nekaterih delih morda preveč površna. Avtor je v knjigo želel zajeti obdobje skoraj tridesetih let, kar pa se mu po mojem mnenju na nekaterih delih ne posreči povsem, saj zgodba v zadnji četrtini prehitro zdrvi k zaključku.
Stiska obeh glavnih likov je zelo dobro prikazana in nudi priložnost za nov razmislek o tem, kako nas pretekle izkušnje, tudi (ali predvsem) travmatične, izoblikujejo v osebe, kakršne smo danes, in kako zelo je pomembno, kakšne ljudi sprejmemo v svojo bližino. Mattia je vase zaprta osebnost, Alice pa radovedna in aktivna mlada ženska, a vendar ju v tej nasprotnosti druži samotnost. Bo kdaj zaceljena?
Alice je hodila korak pred njim. Mattia je kot nekakšen blažilec uravnovešal kadenco njene hoje, izničeval pomanjkljivosti njene poškodovane noge. Pustil se je voditi, njegovih nog po ploščicah ni bilo slišati. V njeni roki so bile njegove brazgotine varno skrite. (P. Giordano, 2010, str. 102)
Knjiga je po ceni 29,95 eur na voljo v knjigarnah Mladinske knjige.
Kaj pa vi naredite, ko se počutite osamljeno?
To je ena izmed mojih, prebranih knjig, ki sem jo prebrala na mah, pa o njej še vedno premišljujem. Zame je to pretresljiva zgodba, polna psihičnega trpljenja, pokaže ti posameznike, ki so zaznamovani s preteklostjo celo življenje in se nikakor ne morejo spremeniti. Meni je dala razmislek o odnosu starši – otroci, kjer nežno osebnost otroka oblikuje vpliv staršev in okolice in te prisili , da se vprašaš, zakaj je bil ta vpliv na osebe v tej knjigi tako močan in usoden. Ne vede, te kot starša napelje na misli:" Kaj pa jaz, moj vpliv, moji otroci?"
Knjigo sem prebrala v enem dnevu in me je totalno prevzela. Že dolgo nisem brala tako zelo žalostne in pretresljive zgodbe. In ko sem jo prebrano odložila na polico, kar nisem in nisem mogla nehati razmišljati o njej. Kako je mogoče toliko trpljenja otrok, ki ne morejo iz začaranega kroga krivde in kaznovanja samega sebe na strašansko krut način in kje so starši,ki bi lahko pomagali. Res je to knjiga, ki da človeku misliti…….