Čeprav naslov knjige namiguje na kulinarične užitke, je kuhinje v tej knjigi zares malo ali sploh nič. Gre za zbirko t. i. zdravilnih zgodb, ki jih avtorica, sicer priznana zdravnica, terapevtka in bolnica s Chronovo boleznijo, spretno stke v 9 tematskih sklopov (Življenjska sila, Odpiranje srca, Objeti življenje, Skrivnost in globoko spoštovanje …).
Pretanjeno so v knjigi zbrane različne oblike zgodb – kratke anekdote, humorne in modre v svojih sporočilih, in daljše, čisto prave pripovedi o življenju v vseh svojih barvah. O rojstvu, o počasnem trpljenju v fizičnih stiskah, ki jih s seboj nosi rak, o poslavljanju, spoznavanju sebe in sveta …
Gre za iskreno pripoved o vsem tistem, kar v svoji zavesti pogosto umikamo na stran, a vendar obstaja tukaj – minljivost, ki v tem primeru ni strašljiva gmota, ki visi v zraku, temveč priložnost za zavedanje trenutkov, kakršnikoli že so, svetli ali temni. Pisateljičin slog je preprost in zelo berljiv, a dovolj poseben za to, da knjiga kot celota povsem izstopi iz povprečja banalnih new agevskih priročnikov za samopomoč.
V Zgodbah ob kuhinjski mizi ne boste našli niti enega klicaja ali vsiljivo črno-belega vseživljenjskega nasveta, a boste po branju bogatejši za čudovito bralno (in življenjsko) izkušnjo več.
Knjigo še posebej toplo priporočam ljudem, ki so zaradi svoje strokovne usmerjenosti v stiku z bolnimi, s pomoči potrebnimi ljudmi. Zgodbe bi morale zaradi vseh opisov avtoričinih izkušenj (in te so zares dragocene) med študijem medicine in dela na tem področju, ko se je od popolne predanosti razumu in otipljivemu svetu prepustila tudi tistemu drugemu, nerazložljivemu v telesu namreč, pristati tudi v rokah vseh razmišljujočih študentov medicine.
“Študij medicine je v nekem pogledu kot bolezen. Trajalo je leta, preden sem si po njej povsem opomogla.”
Rachel N. Remen: ZGODBE OB KUHINJSKI MIZI (Založba Eno, 2004, 323 str., prevedla Vera Čertalič)
