Jaka Tomc: Manični poet, Zgodba maničnega depresivca (Manični poet, 2010, 94 str.)
Jako Tomca sem pred časom zasledila v oddaji Preverjeno, kjer je slikovito opisal svoje spopadanje z manično depresijo. Omenil je pisanje knjige in ta knjiga je zdaj pristala tudi v mojih rokah. V knjižnici jo uvrščajo pod spominsko prozo. Pričakovala sem podobno doživete opise poteka bolezni, kakor jih je avtor predstavil v oddaji, namesto le-teh pa je zgodba razdelana zelo površno in neorganizirano.
Ne vem, kakšen je prvotni namen te knjige, a če je slednji tak, da naj bi knjiga opozarjala na problematiko manične depresije, potem ji to uspe. Ne uspe pa avtorju manične depresije predstaviti zares avtentično – sicer samega sebe razgalja pred javnostjo, ko opisuje svoja srečanja z meditacijo in energijami, a to (zame) ni to. Bolj kot tekst v celoti so prepričljivi posamezni odlomki v poševnem tisku, ki so del dnevniških zapisov avtorja iz leta 2007 in so verjetno nastali v depresivni fazi bolezni.
Med poglavja je uvrščen tudi teoretični del, ki pojasnjuje naravo, vzroke in zdravljenje bolezni – informacije, ki jih je resda dobro poznati, toda njihova umeščenost v besedilo, ki poskuša biti literarno, nekako ni ustrezna. Morda bi bilo tak del bolje postaviti na začetek in ne nekam na konec.
Meni se zdi namen Maničnega poeta dober, izvedba pa ne tako zelo, a to je stvar bralnega okusa. Moj pač ni naklonjen carpe diem reklom in klišejskim opisom stanj, ki bi z več smisla za stil lahko bila v umetniškem smislu uporabljena na noro dober način. Pričakovala sem kaj novega, izvirnega …
Izstopa tudi tole: ”Pozneje sem se srečal s tableti in z drugimi zdravili v psihiatrični kliniki Polje.” (Tomc, 2010, str. 62) Besedilo je lektorirano.
Jaka sicer piše tudi blog.
Tele knjige ne poznam, sem pa s področja depresije brala knjigo Depra avtorice Renate Ažman in mi je bila všeč, ker sem dobila vpogled v bolezensko stanje.
Kristina, za Depro sem že slišala in jo imam namen prebrati – sploh zdaj po Maničnem poetu, da lahko malo 'primerjam', ker gre za sorodno tematiko.
Prebrala sem omenjeno knjigo in tudi name ni naredila nobenega vtisa. Še dobro, da je zelo tanka, da sem jo hitro premlela :). Glede na tematiko sem pričakovala veliko več.
matjana, jap, žal razočara.