Kako pogosto se vam zgodi, da stojite pred hladilnikom in dolge minute premišljujete, s čim bi potešili svojo lakoto? Se vam kdaj zgodi, da trikrat preberete kino spored in le stežka izberete med enim in drugim filmom? In, ali ni smešno, kako stresno je včasih stati v vrsti za sladoled in razmišljati o tem, kateri okus izbrati tokrat, potem pa spet izberete vanilijo?
To so le majhne izbire v našem vsakdanu, ki jih sprejemamo ves čas, njihovega pomena pa se ob tem niti ne zavedamo tako zelo. Veliko bolj se pomena naše odločitve za prihodnost zavedamo, ko po maturi izbiramo med različnimi študijskimi smermi, pa ko se nam rodi otrok in mu je treba med množico in&out imen izbrati tisto najprimernejše, pred tem pa moramo najti in izbrati še osebo, s katero bi tega otroka spravili na svet in streho nad glavo in tudi poletne počitnice je treba načrtovati in se odločiti med morjem ali hribi. Naporno, ni kaj!
Renata Salecl v knjigi Izbira, ki bo zelo domača predvsem družboslovcem, navaja množico primerov iz vsakdana, ki nas silijo k izbiranju. Zelo preprosto povedano je bistvo v tem – živimo v potrošniškem kapitalizmu, ki posamezniku nudi neizmerno izbiro vsega mogočega. Od materialnih dobrin do duhovnih, od spreminjanja videza do urejanja doma. Gre za nenehno težnjo posameznika po tem, da bi svoje življenje uredil čim bolj in čim hitreje, pri tem pa kar se da dobro izbiral, ker vsaka izbira šteje.
In zdaj vprašanje: kaj se ob vseh teh možnostih izbire dogaja s posameznikovim zadovoljstvom? Ga delajo izbire srečnejšega, ker lahko danes izbere med petimi okusi zobne paste in s tem dobro poskrbi za zdravje svojih zob, nekoč pa tega ni mogel, ali pa ga poplava informacij in možnosti frustrirata do te mere, da ne zaupa nobeni zobni pasti več?
Saleclova v Izbiri zagovarja tezo, da izbira v posamezniku povzroča občutke tesnobe, ki nastanejo zaradi strahu pred prevzemanjem odgovornosti – posameznik se boji izbrati, ker ni prepričan, ali bo izbira pravilna, in če, bog ne daj, ne bo, bo za to kriv sam. Da bi tesnoba bila čim manjša, posameznik teži k temu, da izbiro na svoja ramena prevzame kdo drug – prijatelji naj izberejo lokal, v katerem se bomo dobili (in če bo tam limonada zanič, jaz nisem prav nič kriv za to), strokovnjaki za feng šui naj mi svetujejo, kako urediti stanovanje, ker sam nimam pojma, priročniki za samopomoč pa naj me že enkrat odrešijo malodušja, ki se je naselilo v meni.
Začaran krog, ki kaže na to, da je včasih manj v resnici več. In če mislite, da akcija izbiranja na vas ne vpliva in izbirate z lahkoto, vklopite lastne radarje in en dan opazujete svoje delovanje – preštejte situacije, v katerih ste se morali za nekaj (karkoli) odločiti, in analizirajte, kako ste se ob tem počutili.
Saleclova dokazuje tudi, da pomen izbire vse bolj prehaja na polje ljubezenskih odnosov in odločitve mladih za starševstvo, govori pa tudi o izbiri o življenju in smrti. Zanimivo branje! Intervju z Renato Salecl je ob izidu knjige izšel tudi v Mladini, o knjigi pa je tekla beseda še v oddaji Knjiga mene briga.
Upam, da vam bo ta zapis olajšal izbiro o prihodnji knjigi, ki jo želite prebrati.
Renata Salecl: IZBIRA (Cankarjeva založba, Ljubljana, 2010, 143 str., 19,95 eur)
To bo nekaj zame :).
[…] da večja izbira na kateremkoli življenjskem področju ne prinaša večjega zadovoljstva, je v Izbiri pisala filozofinja Renata Salecl). 2. Kratki recepti in znana živila Jedi ne vsebujejo milijon […]