Stéphane Hessel: Dvignite se! (Založba Sanje, 2011, prevedla Agata Tomažič, 63 str., 14,95 eur)
Stéphane Hessel bo letos oktobra dopolnil 94 let. Leta 1948 so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Del oblikovanja tega dokumenta je bil tudi Hessel. V kratkem eseju Dvignite se! govori o ideji in nastanku deklaracije, o tem, kaj je od nje v praksi ostalo danes in kaj bi morali posamezniki narediti zdaj, ko se zdi, da smo prvo desetletje novega tisočletja že popolnoma zavozili … Hmm? In kaj naj bi ukrenili takega, da bi lahko, poenostavljeno rečeno, snovali novi, boljši jutri?
Hessel svari pred pasivnostjo. Pred zamahovanjem z roko. Pred zanikanjem odgovornosti. Pred tem, da kot posamezniki rečemo, da nas svet in problemi ne zanimajo. Da sami itak ne morem ničesar spremeniti. Baje lahko. Khm, baje bi morali. Kako? Tega odgovora sama iz besedila vseeno nisem izluščila. In zato se mi je po branju zdelo, da Dvignite se! sicer resda poziva k dvigu s kavča, a povprečni posameznik še vedno ne ve, kam točno naj usmeri svojo aktivnost … Zato ni čudno, da nekateri izberej(m)o najlažjo pot in pač stopij(m)o do hladilnika in ne na ulice (če so ulice morda del aktivacije, ki jo Hessel, sicer zagovornik nenasilja, priporoča?).
