Matthias Lehmann: Ezekielove solze (Forum, 2011, prevod Andrej Tomše – Ceco, 12 eur)
Ezekielove solze je strip, ki je v francoskem izvirniku verjetno boljši kot slovenski prevod. Zgodba je zanimiva, čeprav kratka in morda na nekaterih mestih premalo poglobljena – mlada umetnica Bette se spominja svoje težavne mladosti, vmes se zapleta na ljubezenskem področju, vzporedno pa teče še zgodba o nekem neznanem moškem, Ezekielu, ki joče in joče …
To je večplastna pripoved, ki sili k temu, da strip prebereš vsaj dvakrat in si natančno ogledaš tudi risbe, sicer natančne praskanke. Meni so slednje zelo všeč (najboljša se mi zdi tista, ki prikazuje druženje množice ljudi v klubu – glej zadnjo fotografijo), ne morem pa mimo prevoda, ki po mojem mnenju (čeprav ne poznam izvirnika in seveda sodim na pamet, pa tudi prevajalka nisem) na določenih mestih ni povsem posrečen (glej fotografije zgoraj). Besedišče Bette je polno slengovskih izrazov, ki se mi zdijo v takem stripu, ki bo preživel neko dobo in ostal drugim generacijam, slabi – izraz ‘hudo’ v pomenu ‘noro dobro’ bo čez čas najverjetneje izginil iz jezika in že tako ga ta trenutek uporablja le točno določena skupina mladih na točno določenem geografskem območju in zato ni nek splošen izraz današnje mladine.
Če v izvirniku zares obstajajo mesta, kjer jezik odstopa od norme, potem je v prevodu ta mesta seveda potrebno ustrezno primerno in pomensko prevesti v slovenščino, a vendar mešanje slenga, mestne in pogovorne govorice v tem stripu žal ni uspešno, ker deluje zelo nenaravno. Mene je kot bralko zmotilo, res pa je, da v drugi polovici stripa jezik postane manj sporen.
