Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček: Pesmi štirih (Cankarjeva založba, 2004, 205 strani)
Zadnja dva tedna tale mini izdaja Pesmi štirih kar hodi za menoj. Je pač tako priročna in dovolj mini, pesmi pa take, da lahko danes preberem eno, in se bo popolnoma skladala s tistim, o čemer razmišljam tudi sama, pa jutri preberem drugo, in spet ugotovim, da lahko v njej najdem nekaj zase … Bela pravljica, Črni muc, Tristan in Izolda … Pa Zlobčevo Študentovsko slovo od podstrešja.
Zaprem oči, na slepo prelistam med stranmi, odprem na naključni strani in besede na njej doživljam, kot bi imele višji pomen … Morda ga v resnici imajo. Kdo ve.
Z mano je isto. Jaz imam to zbirko v mini izvedbi že kar nekaj časa in mi zelo veliko pomeni. Tudi v meni zbuja podobne občutke kot tebi:) Mojstrsko krojene besede besednih krojačev:) Lepo se imej, Mateja
Tako je, Mateja! Tudi ti se imej lepo 🙂