Zoran Milivojević in sodelavci: Mala knjiga za velike starše (Psihopolis institut d.o.o., 2008, 118 str.)
Tale priročnik lahko pride prav ne le staršem, pač pa tudi učiteljem, socialnim delavcem, psihologom, pedagogom in še komu … Ni obsežen, je pa uporaben. Jaz sem si med branjem naredila še miselni vzorec – malo zato, ker že dolgo nisem uporabljala flomastrov (haha), in malo zato, ker mi je nekdo rekel, naj naredim kratek povzetek, da njemu ne bo potrebno prebrati knjige (haha).
Milivojević in sodelavci v odnosu staršev do otroka poudarjajo dvoje: na eni strani obilico ljubezni, nežnosti, prijaznosti in naklonjenosti (glej srček v miselnem vzorcu), na drugi pa jasne meje oz. glasen starševski NE takrat, ko otrok kratko- ali dolgoročno ogroža samega sebe. Prav ta NE naj bi staršem in pedagogom povzročal največ težav, saj mnogi ob tem občutijo krivdo in obžalovanje, zato otroka ne kaznujejo dosledno in vztrajno, pač pa popuščajo in s tem na dolgi rok ovirajo zrel razvoj otrokove osebnosti, ki se lahko razvije le, če je otrok občasno soočen tudi z omejitvami in neprijetnostmi.
V knjigi so opisani različni konkretni primeri vzgojnih stilov in napak, ki jih pri vzgoji počnejo starši, prav tako so opisane posledice nesorazmerne rabe (1) zahtev/pričakovanj staršev do otroka, (2) pohval/nagrad in (3) kritike/kazni. To troje naj bi bilo v idealnem primeru uravnoteženo.
Nakazan je model učinkovite kritike otrokovega vedenja, ki naj bi jo starši oziroma učitelji izvedli v štirih korakih: najprej kritiziramo otrokovo vedenje (nikoli osebnosti!). Če to ne deluje (in pogosto ne, haha), zagrozimo s kaznijo (o njej vnaprej premislimo, ne izrečemo je v afektu), šele nato jo izvedemo in (pomembno!) pri njej vztrajamo. Priročnik spodbuja k realnim kritikam, v ekstremnih primerih (npr. ogroženo je otrokovo življenje, ko ne posluša, in želi zbežati na cesto) pa naj bi bila dovoljena tudi ‘ena po riti’ (rahlo, z razprto dlanjo po otrokovi zadnjici, tako piše Milivojević), a le pri otrocih, ki so starejši od enega leta in mlajši od deset let. Hmm, meni je bilo to kar malo smešno prebrati, kakšnega resnega in utemljenega mnenja o tovrstni kazni pa nimam …
Zanimivo – isto temo, vzgojo otrok in kaznovanje, so obravnavali tudi v zadnji oddaji Turbolenca. Posnetek si lahko ogledate tukaj.
[…] 1. Čuječe materinstvo, C. Vieten 2. Rahločutnost do otrok, K. Kompan Erzar in A. Poljanec 3. Mala knjiga za velike starše, Z. Milivojević 4. Kompetentni otrok, J. Juul (vtis o priročniku bo na mojem blogu objavljen […]