Zadnje predavanje

Randy Pausch: Zadnje predavanje (Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010, 215 str., prevod Darja Divjak, 22,95 eur)

Priznam – za žalostno življenjsko zgodbo Randya Pauscha sem slišala lani, ko je bila knjiga velika uspešnica tudi v Sloveniji, pa je takrat vseeno nisem prebrala. O njej sem si ustvarila neko svojo predstavo, zaradi katere sem knjigo podcenila in si mislila, da gre le za en ameriški spektakel s koščkom tragike na vrhu. Tudi branja sem se lotila zelo zadržano, zato sem bila po tem, ko sem knjigo prebrala v enem samem stresnem večeru (in se stresa z branjem uspešno znebila, hah), naravnost presenečena, kakšen učinek je imela name – prav prijeten. 

Res je, da je Randy Pausch, star 47 let, leta 2008 umrl zaradi raka na trebušni slinavki, a čeprav med branjem veš, da se bo njegova pot zdaj, zdaj končala, bereš z zanimanjem, brez neke otožnosti, Randy pa pred tebe ne stopi kot človek z rakom, ki mu ura življenja že pošteno tiktaka, temveč kot običajen človek, oseba, ki je v svojem življenju doživela to in ono.

Knjiga ni neka bombastična hvalnica življenju, uspehom in dobičku. Všeč mi je, da se Pausch izkaže za trmastega, osredotočenega posameznika, radovednega in izjemno pedagoško podkovanega profesorja. Všeč mi je njegov odnos do materialnih reči, do študentov, do lastnega napredka in napredka drugih. Blizu mi je filozofija obujanja in doseganja otroških sanj ali vsaj približevanja slednjim – od nekdaj se mi zdi zanimivo, kako smo bili kot otroci sposobni graditi gradove v oblakih, kot odrasli ljudje pa se včasih bojimo še tako nedolžnih reči. Sprememb, novih znanj in veščin, hobijev, ljudi. Zakrknemo, se obdamo s svojimi fiksnimi predstavami o samih sebi in drugih in potem težko pogledamo tja, nekam na drugo stran, morda tja, kjer še leži kak naš pozabljen, nikoli zares utrjen talent ali otroška želja. Podcenjevanje slednjih je napačno – odrasli smo včasih oropani domišljije in drznosti in knjiga Zadnje predavanje morda spodbuja prav k temu, da bi tudi odrasel človek samega sebe lahko zagledal kot nekoga z neizkoriščenimi potenciali, ki hlepijo po uresničitvi. In jih uresničil …

Lušno (pred)praznično branje, darilo ali pač knjiga, ki vam sicer ne bo spremenila življenja, vas pa bo za vsaj nekaj ur spomnila na to, da je mogoče skoraj vse. Žal tudi najbolj drzni ne morejo premagati smrti, a kaj ostane po njej? Recimo Randyev posnetek predavanja (meni je vseeno bolj kot posnetek všeč knjiga), pa njegovi projekti ustvarjanja virtualnih svetov, ki so ga navduševali že kot otroka, in družina … Ostane tisto, kar ustvarimo. In to ni denar.