Jadran Krt, Divja leta

Sue Townsend: Jadran Krt, Divja leta (Avrora, 2010, prevedla Maja Šturm, 247 str., 29,90 eur)

Oh, Jadran Krt, moj najstniški literarni prijatelj! Ti, ki si bil tako nesrečno zaljubljen v Pandoro, in zaskrbljen zaradi svojih mozoljev. In kako rad si bral in pisal svoje skrivne dnevnike. In kako si sovražil prepire med mamo in očetom. Mene pa nasmejal in pritegoval h knjigam.

Zares nostalgično in nadvse zabavno se je bilo z Jadranom ponovno srečati! V Divjih letih je star 24 let, ima ponarejeno diplomo iz biologije, živi s Pandoro, s katero je v preteklosti očitno vseeno dosegel svoj spolni cilj (ali ga vsaj bežno oplazil), a z njo v resnici biva le zato, ker s tem lažje preživi iz meseca v mesec. Ona je poročena. In ima ljubimca. Ki ni Jadran, seveda. Krt je zaposlen na ministrstvu za okolje. Velika živina – skrbi za omejevanje prekomernega razmnoževanja pupkov. Vmes napreduje – in prevzame še sekcijo za jazbece. In potem se tudi seli. Iz Oxforda gre v London. Seveda še vedno ne vidi, kdaj ga ženska iskreno in ljubeče osvaja. Njemu se zdijo ta dejanja samo izjemno nerazumljiva. En tak geek je tale mladi odrasli mož Jadran. Še vedno veliko bere in mama in oče sta ločena in ima polsestro. Aja, in obiskuje psihoterapevta. Seveda. Povsem logično. Tak potek dogodkov smo lahko slutili že, ko je bil najstnik.

Inteligentni humor, ki potem, ko umre Jadranova babica, verjetno edina oseba v njegovem življenju, ki ga je jemala resno, malce splahni …Ta navidezna površna poza in nerodnost glavnega literarnega lika sta mi všeč, saj je pod njima kar hitro mogoče ugledati resno krizo identitete mladega posameznika našega časa. In na tej točki Jadran postane več kot zgolj literarni lik neke britanske pisateljice, ki je zaslovela z njegovimi dnevniki. Opisovala je to, kar tako ali tako obstaja … Ali drugače: v vsakem od nas je malo krtovske narave! 🙂