Drago Jančar: To noč sem jo videl (Modrijan, 2011, 189 str.)
Deset romanov, nominiranih za nagrado kresnik 2012, je že znanih. Lani je nagrado prejel Drago Jančar, in sicer za roman To noč sem jo videl – miks zgodovine in ljubezni, ki se usodno prepleteta, in zakonca Zarnik, premožna Slovenca, sredi druge svetovne vojne izgineta neznano kam.
Roman je sestavljen iz petih mozaikov, ki jih pripoveduje pet oseb. Te vsaka na svoj način razkrivajo podrobnosti osebne prepletenosti z glavnima likoma, predvsem z boljšo polovico, ekstravagantno in za vse očarljivo Veroniko. Počasno odkrivanje resnice, ki pa na koncu vseeno ni popolnoma razkrita, tako bralca sili k napenjanju možganov in sestavljanju celotne podobe dogajanja na tisti usodni dan, ko so partizani vdrli v Zarnikovo graščino. Moralna dilema o tem, ali večerja z Nemcem zares pomeni sodelovanje z okupatorjem, se odpre tiho, a jasno, vojna pa dobi onstran politike nov pomen – o poku puške, izgonu in mučenju v snegu odločajo ljubosumje, strasti in sprevržena erotika. Narobe svet.
Prevzela me je zgodba oz. razlaga istih dogodkov z vidika doživljanja le-teh preko različnih oseb. Do konca sem upala, da zaključek ne bo preveč žalosten, pa žal ni bilo tako. V glavnem žalostno branje o časih, ki jih človek včasih res ne razume povsem.