Andrej E. Skubic: Koliko si moja? (Študentska založba, 2011, 327 str.)
Bo Skubic nocoj dobil kresnika? Jaz sicer navijam za Lucijo, a lahko tudi o romanu Koliko si moja? zapišem marsikaj pozitivnega.
Recimo to, da je zgodba precej večplastna in priteguje k branju. Všeč mi je Tomo s svojo iskrenostjo, s svojimi notranjimi monologi, jezo in razočaranjem, ki ju zadržuje v sebi, z vsemi svojimi pomisleki, ki ga delajo živega, malo manj izdelan in doživet pa je ženski lik, Anja, Tomova bivša/sedanja, s katero sta načrtovala družino in jo dobila. A vse ni šlo po planu. Ona ga prevara in zanosi z drugim. Šok. Razhod. Pa ponovna združitev. Vmes selitev na deželo in mati v domu ostarelih. Pa veliko medsosedskih zdrah in skoraj sodišče. Še sorodniki v Ameriki in pisanje scenarija.
Ja – zgodba je res zapletena in vsa področja so preširoka, da bi jih knjiga lahko zares dokončno razdelala. Branje morda tu in tam zmoti (upočasni?) raba pogovornega jezika, a to je stvar okusa, kakor je stvar okusa tudi to, kako boste prestali strani, v katerih Skubic z moškimi očmi opisuje porod. Avtentično?
Avtentično?
Ja, no, pri dveh sem bil zraven 🙂
Torej avtentično 🙂
Hvala za komentar in čestitke za nagrado!