Tole je pravljica, ki s seboj ne nosi le zgodbe o pogumu in ljubezni, o črnem šejku, ki si v znak predanosti na prsi pripne rdečo rožo, temveč je to pravljica, ki se je zares pravljično ohranila v času – leta 1938 ročno delo Vitomila Zupana, božično darilo soprogi, danes natisnjena in okrašena z močnimi barvami ter z velikimi konji in s ptiči Damijana Stepančiča. Nekaj, kar se bere zelo romantično. Sebi, nekomu, otroku … Obvezno s spremno besedo Ifigenije Simonović.
