IMENOVALI SO JO DVOJE SRCE

To knjigo sem imela na svoji polici že vse od leta 2005, ko sem jo dobila v dar. Knjiga kot darilo – nekaj najlepšega, a hkrati nekaj, kar pri meni vedno čaka na svoj trenutek branja, ki skoraj nikoli ni enak tistemu, ko knjigo prejmem. In to ni nujno slabo. Khm, sploh ni slabo!

 

Sedem let pozneje torej odprem Imenovali so jo Dvoje src in iz nje povlečem tisto, o čemer smo govorili med študijem pri antropologiji – kulturni relativizem brez meja, zablode zahodnjakov, iskrivost, nerazumna zbranost in sistem delovanja divjakov … Širina njihovega dojemanja časa, prostranosti njihovega odnosa do narave, svobode, sočloveka, telesa – nekaj, kar me začudi vsakič znova, ko o tem prebiram (in vem, da si za knjige s tovrstno tematiko vzamem vse premalo časa). Toliko resnic, logike, ki temelji na naravnih zakonih in navideznih poenostavitvah – stvari, ki navdihujejo ali vsaj opominjajo na to, da nismo vladarji sveta (če si to kakšna neumna glava sploh upa domišljati), niti pravi poznavalci bistva.

 

Vseeno se mi nenehno zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da so žensko, Američanko, sicer zdravnico, za avstralske domorodce popolno neznanko (vsaj zapisano je tako), sploh spustili v tako zaprto družbo, rezervirano le za redke. So res intuitivno prepoznali njeno danost, njeno dvojnost v srcu in moč, da z njimi zaokroži po puščavi, se pokriva s kožo dingov in opusti ustaljene vzorce lastnega delovanja, postane enaka (khm, podobna) njim? Je v meni preveč zahodnjakinje, da bi pristala na princip tovrstne intuicije plemena? Morda pa je treba le verjeti.

Marlo Morgan: IMENOVALI SO JO DVOJE SRC (Eno, 1996, 217 str., prevod Vera Čertalič)

KOMENTARJI

  1. Omenjeno knjigo sem prebrala 2001 in jo bom še enkrat, ker me je že takrat tako noro navdušila, da sem bila kar pripravljena iti v Avstralijo :). Lahko prebereš tudi njeno naslednjo knjigo "Sporočilo iz večnosti". Sem pa letos prebrala še eno knjigo o Aboriginih, po kateri je bil posnet film : Pilkington Doris: Zajčja ograja. Tema te knjige pa so otroci Aboriginov, ki so jih belci kradli in jih potem "prevzgajali".

Dodaj odgovor