Spet sem odprla Pesmi štirih (1953). Tokrat si želim z vami deliti štiri pesmi, ki so mi v tej zbirki ta trenutek najbolj blizu. Najprej ena Kovičeva.
Bela pravljica
Križemsvet gredo stopinje,
križemsvet gazi po snegu.
Bogve, kdo je šel pred mano,
bogve, kdo za mano gre.
Vse poti so večno stare,
vse gredo nasproti smrti.
Vsem je na začetku rojstvo,
vsak korak je večno nov.
Križemsvet gredo stopinje,
križemsvet gazi po snegu.
Ena izmed njih je moja,
nanjo pada, pada sneg.
