Živite svojo božanskost

Linda in Geoffrey Hope: Živite svojo božanskost (Nova, 2012, 324 str.)
Hmm, popolnoma drugačna vrsta branja, s katero začenjam novo leto, kajne? No, pa se novim bralnim izkušnjam včasih ne upiram preveč in dam priložnost tudi tistemu, kar sicer ni čisto po mojem okusu, če  na primer izpostavim samo eno dejstvo, ob katerem hitro zaviham nos pri knjigi Živite svojo božanskost: pripovedovalec, Adamus Saint-Germain, je tisti, ki nam govori, zakonca Hope pa ta sporočila samo kanalizirata in oblikujeta v knjigo. Če dam to in še nekatere elemente knjige na stran, vseeno ostane nekaj bistvenih vrstic, ki so mi v resnici všeč. Čeprav so upovedane v zelo posmehljivem Adamusovem tonu, gre za nekaj misli, na katere se je tu in tam povsem koristno opomniti, ne glede na to kdo jih govori in kako … Tih pogovor s samim seboj, zavedanje, da z razumom sicer zmoremo veliko, ne pa vsega, dopuščanje možnosti, da je vse, kakor pač je, dobro, da je, kakor pač je, sprejetje samega sebe, prizadevanje za to, da se uglasimo, slišimo in okrepimo svoje čute, pa tudi ideja nedeterminiranosti človeka s strani vere in/ali usode lahko na bralca vpliva z neko dozo samoaktivnosti in motivacije.
Morda je cilj knjige za koga res banalen (prebujenost, božanskost – kaj res?), morda pa je tu in tam treba pogledati čez plot, razširiti perspektivo in iz knjige vseeno pobrati nekaj malega zase. Do sedaj sem to lahko storila pri vsaki …

Dodaj odgovor