Ujela sem predzadnji dan 10. slovenskega bineala ilustracije in znova ugotovila, da med svojimi spretnostmi zares močno pogrešam veščino risanja.
Med ilustracijami sem se sprehodila počasi, z občudovanjem v srcu in z očmi, velikimi kot sonce. Ko se takole približuješ k eni in drugi ilustraciji, jo gledaš čisto od blizu, pa se potem pomakneš še nekaj centimetrov nazaj, da bi jo uzrl kot celoto, ne moreš čutiti drugega kot val lepote in navdušenja nad motivi in barvami. Ter idejami.
Med svojim potepom med ilustracijami sem v fotoaparat ujela tiste, ki so me najbolj prevzele, zato jih bom v naslednjih objavah delila tudi z vami. Danes torej tri avtorice …
 |
| Kamila Volčanšek |
 |
| Alenka Spacal |
 |
| Ana Zavadlav |
Budilke Alenke Spacal (Mavrična maškarada, 2012). Pa zanimiva živalska kombinacija polžka in želve v natikačih. In vse podrobnosti na gozdni podlagi. Pri Ani Zavadlav (O miški, ki je zbrala pogum, 2012) lušna miška v teku in ptičica na oknu, na obeh ilustracijah pa so sence tiste, ki najbolj pritegnejo. Zunaj je dan. Šele ob ogledu ilustracij Kamile Volčanšek (nagrada za življenjsko delo Hinka Smrekarja) sem se spomnila, da so mi njene ilustracije z norimi barvami, frizurami in čarovnicami še kako znane iz otroštva – iz knjige Janko in Metka vendar.
Za povečavo nujno kliknite na fotografije!
