Sue Townsend: Izgubljeni dnevniki Jadrana Krta, 1999-2001 (Avrora, 2011, 228 str., prevedla Maja Šturm)
Odrasli Jadran je pač fizično povečan pubertetni Jadran, vse ostalo ostaja podobno. V Divjih letih je star 24 let, izgubljeni, a potem najdeni, dnevniki pa so last okoli triintrideset let starega Krta – zdaj ima že otroke, no, dva, in odnos z njima je … hja, specifičen kot je le lahko. Službe še nima in razvil je ogromno uspešnih strategij, kako je sploh ne dobiti. Sanjari o tem, kako bo postal pisatelj, in v dveh letih pripravi kar nekaj osnutkov romanov, čeprav se mu zmeraj zalomi že po prvem poglavju, ko glede glavnega literarnega lika, recimo pujsa, navdiha preprosto zmanjka. Še vedno ni v nepatološkem odnosu s svojimi starši in Pandora ni več samo neuslišana ljubezen iz mladostnih dni, temveč tudi arogantna političarka.
Humor, humor, humor, čeprav si Jadrana zlahka predstavljam tudi v živo. Je to še smešno? 🙂