Khaled Hosseini: Tek za zmajem (Mladinska knjiga, 2006, 417 str., prevedel Radovan Kozmos)
Redko si vzamem čas za debele knjige (raje preberem več srednje zajetnih). Še redkeje za tiste, ki so postavljene v oddaljene svetove, tuje kulture. Tek za zmajem ima obe opisani značilnosti. Je hkrati roman, ki je ob izidu postal velika svetovna uspešnica, po prevodu pa tudi pri nas. Po njem so posneli film. Pa to ni tisto glavno, kar me je gnalo v branje …
Predvsem se mi je tisti dan v knjižnici zelo mudilo – no, ne meni, ampak knjižničarkam, ki so zapirale vrata svojega hrama. Pa sem na hitro s police, polne poletnega branja, pograbila še ta roman. Napeto branje.
Dva afganistanska dečka, tako različna, tako podobna. Razlike, ki jih eden vidi, drugi spregleda. Podobnosti, ki jih eden čuti takoj, drugi pa šele več desetletij pozneje. Krivda, obžalovanje, slaba vest. Samoobtoževanje, ki pripovedovalca v odraslem življenju privede do tega, da očetu, okolici, polbratu, ženi in predvsem sebi povrne mir. Da se dokaže, da iz pasivne otroške drže odraste v človeka, ki za svoja dejanja prevzema polno odgovornost. Nekaj, kar se sliši tako lahko, samoumevno, a tudi nekaj, kar včasih zelo težko preslikamo v resničnost. Tek za zmajem – v otroštvu nedolžna in zabavna igra, v odraslosti resno poslanstvo.
Ena najlepših knjig, kar sem jih prebrala. Preberi še "žensko" različico "Tisoč veličastnih sonc", ki govori o dveh prijateljicah. Tudi ta se dogaja v Afganistanu.