Kako brati dojenčku, celo novorojenčku? Bereš. Bereš jasno, ustvarjalno, spakljivo, doživeto. Višaš in nižaš tone, spreminjaš intonacijo, bereš zdaj hitro, zdaj počasi, malo tiho in malo glasno. Z veseljem in z odprto glavo. Vživljaš se v zgodbe in junake, v pesmice in uganke, vmes kaj zapoješ, dobro izgovarjaš medmete bim-bam, tok-tok ali pok-pok, ob tem pa ne pozabiš, da nisi na odru, ampak na domači postelji, kjer ob tebi, zavit v odejico, speč in tu in tam kukajoč, počiva tisti, ki mu je branje namenjeno. Občasno vadi svoj smejalni refleks in tebi se zdi, da se smeji točno tistemu, kar si prav zdaj prebral, domišljaš si, da tvoj otrok že razume povedano, vsekakor pa verjameš, da ga tvoj glas, tvoja igrivost in tvoja pripravljenost za bralno druženje z njim pomirjajo in pripravljajo teren za tisto tapravo branje starš-otrok, ko ta že zraste in ob tem tudi aktivno sodeluje. Do takrat pa … bim-bam, kdo je za branje spet preveč zaspan? 🙂
