Tista čisto prva, prva prebrana in slišana knjigica, s katero sva s sinkom začela skupni projekt, je Kosovelovala pesniška zbirka za otroke Naša bela mačica. Odprla sva jo že v porodnišnici, začela pa sem s slovesnim nagovorom oz. uvodom o Srečkovem življenju in ustvarjanju. Zagotovo je bil sinko zelo navdušen, samo pokazati še ni znal, haha 🙂
Ta pesniška zbirka ni bila namensko izbrana, bila je pač v kupu knjigic iz zbirke Čebelica, ki so mi jo dostavili in je v lasti moje mame in tete. Začela sva s kratkimi nežnimi pesmicami o medvedkih, mucah, prašičkih, vrabčkih, brinjevkah in vrabčkih, nadaljevala pa z … no, v naslednji objavi.
Saj se človek kar medi ob tvojih toplih besedah … uživajta neskončno oba …
Vse dobro …
Odmevčica
Avtor je odstranil ta komentar.
Tudi meni so všeč tele objave. Zelo podpiram, da se otroka čimprej vpelje v čudoviti svet knjig. Ravno včeraj sem slišala, da so menda naredili neke raziskave, ki so pokazale, da je za otrokov razvoj bolj pomembna velikost domače knjižnice kot izobrazba staršev (nekaj podobnega).
In tole Našo belo mačico znam še danes na pamet, tudi če me zbudite sredi noči. 🙂