S knjigo nad otroške kolike

Smešen naslov, kajne? Ne, to ni znanstveno dokazana metoda premagovanja veleopevanih kolik oziroma dojenčkastih prebavnih težav v vseh oblikah – to je zgolj moja nekajmesečna materinska izkušnja, v katero verjamem. 

Sinko je pač fantek (oh, kaj res?), in fantki imajo baje kolike pogosteje kot punčke. Sinko je obenem nedonošenček in tudi nedonošenčki imajo že tako več težav z nezrelo prebavo. Torej je skoraj logično, da ga že nekaj mesecev pesti ta nadloga, s katero se da (ne)uspešno spopadati na različne ustaljene načine (šeškanje po ritki, zibanje v naročju, gretje s termoforjem, preizkušanje tisoč in enih kapljic iz lekarne, komarčkov čaj, masaža trebuščka ipd.), no, eden pa je bolj kulturno obarvan in koristi tako mamici kot otročku. Kako izgleda?

Postelja, udobno naslonjalo, namestimo se v polsedeči položaj, otročka položimo na prsi in ga pokrijemo. Z eno roko ga nežno trepljamo po ritki, da preusmerjamo občutke nelagodja in narekujemo ritem, ki ga dodatno odmerjajo še utripi materinega srca in zvoki iz njenih prebavil (haha), kar baje poustvarja vzdušje v maternici. Z drugo roko držimo knjigo, še najbolj prijetno je, če jo lahko kam naslonimo. Potem glasno beremo in verjamemo, da s svojim glasom otroka dodatno umirjamo. Rezultat ni zmeraj zadovoljiv, a sama opažam, da sinko večinoma postane bolj miren, v tistih skupnih trenutkih ni jokav in po nekaj pravljicah (tistih kratkih za vsak dan – o njih več v naslednji objavi) utone v blaženi sen, meni pa so prihranjeni narejeni kilometri od spalnice do kuhinje in potem desetkrat nazaj ter bolečine v hrbtu. Običajno zaspim s sinkom. Prvi pa se, mnja, potem zbudi on. Tega, da bi lahko spal tudi več kot le slabo uro, ga moram še naučiti 🙂

KOMENTARJI

  1. Prav nič ti ne zavidam položaja, a če je kaj v tolažbo: vsak dan sta bliže koncu teh zoprnij. Knjig pa nikoli ni odveč – so prava popotnica vsakemu 🙂

Dodaj odgovor