Sinko še nima svoje knjižne police, a mu že zdaj obljubljam, da jo bo dobil, ko bo malo večji. Tja bo lahko na posebno mesto postavil svoje tri popolnoma prve knjigice, take za dojenčke. Fantiček sicer stvari še ne prijema v roke, je pa radoveden in ga veseli opazovanje velikih risb, živih barv in mehkih strani, ki jih počasi obračam, medtem ko on po kraljevsko lenari na hrbtu, jaz pa razmišljam, kako naj dostojno in ustrezno oponašam kita ali pa pingvina. In kaj naj mu povem o traktorju? Brum-brum je že obrabljen zvok, ki ga na srečo še obožuje.
Mehke medvedkaste knjige se je na pol odprte naposled le sam dotaknil in jo … hja – zaprl. Naključen, a pomenljiv gib tega mojega malega gospodiča 🙂
Ljubko :o) in bravo za knjižno polico … pri nas je z leti prerasla moj knjižni kotiček … in tako je prav :o)
Vse dobro …