Desa Muck: Pasti življenja (Mohorjeva založba, 2005, 342 str.)
Tako lep e-mail sem dobila in v njem toliko prijaznih bralnih predlogov. Eden izmed njih je tudi ta knjiga – zbirka kolumen Dese Muck, ki so izhajale v Oni.
Kolumne so urejene po temah, in čeprav sem prav vsako prebrala z zanimanjem, so me najbolj navdušile tiste o otrocih, filmih, literaturi, odvisnostih in preživetju nasploh – polne so bistrega humorja, polne argumentirane kritike, pozornosti, čutenja in poguma, ko Desa svojo intimnost postavi pred bralce in tako vrže milijon kosti za glodanje. Desa kot opazovalka, Desa kot tista, ki nasmeji, kot tista, ki prižge cigaret, čeprav ve, da ubija, Desa, ki svoje valove razpoloženja, visoke in nizke, opiše tako slikovito, da lahko med branjem samo privzdignem obrv in se sumničavo vprašam: ‘Sva iz istega gnezda?’ In v mislih nadaljujem: ‘Ampak njej gre samoironija tako dobro od rok, tako prijazna je do sebe, sprejemajoča, zaveda se tistih temnih kotičkov sebe, vzela jih je za svoje.’ Jaz sem jim še vedno prevečkrat upiram. A Desa je dvakrat starejša od mene. To pomeni, da imam še čas. Kar je dobro. In imam priložnost, da se njenim opisom pasti, radosti in bridkosti prepustim še čez čas, ko se bom zagotovo zatopila še v Pasti življenja II.
:o) tudi jaz sem imela ob branju njene prve in druge knjige kotičke ustnic navzgor :o)
Vse dobro …